“Zaenkrat se bo to poznalo pri večjem zadolževanju, lahko pa v naslednjih letih to ekskalira do te mere, da bo država primorana zelo zmanjševati javnofinančne izdatke,” meni glede zadolževanja po višjih obrestnih merah ekonomist Anže Burger.
Ministrstvo za finance se pod vodstvom Klemna Boštjančiča sooča s “skokovito rastjo obrestnih mer”. Vlada pospešeno zapravlja in najema nova posojila po visokih obrestnih merah. O tem in kako kompatibilno je njeno ravnanje z darežljivostjo socialne države, smo se pogovarjali z ekonomistom Anžetom Burgerjem. Ta opozarja, da bo v prihodnjih mesecih treba zelo paziti, koliko ustvarjamo novega zadolževanja ustvarjamo. “Do sedaj so bile obrestne mere nizke, sedaj pa so se začele povečevati zaradi pričakovanj inflacije kot tudi dviga ključnih obrestnih mer ter zaradi povečanja javnih dolgov v večini držav.”
Burger nam je pojasnil, da to pomeni, da investitorji zahtevajo večjo donosnost. To obenem pomeni, da ko bomo obnavljali obstoječi javni dolg, ko bodo določene obveznice zapadle, se bomo morali na novo zadolževati po višji obrestni meri. To pomeni, da bomo imeli iz meseca v mesec, ko se bo to odvijalo, višje stroške odplačevanja, višje stroške obresti na javni dolg. “To pa se nam bo zažiralo v javnofinančne izdatke. Potrebno bo malce bolj fokusirati kakšne ukrepe, kakšne izdatke odložiti in izvajati samo tiste, ki so trenutno nujno potrebni, da se ublaži negativni učinek draginje na gospodarstvo in gospodinjstva, na potrošnjo.”
Trenutno je primanjkljaj relativno nizek, torej v prvih osmih mesecih tekočega leta, kar predstavlja relativno dobro izhodišče, po drugi strani pa imamo že precej visok javni dolg – 75 odstotkov BDP-ja. Vsaka milijarda nam bo povečala in dražila prihodnja zadolževanja. Za konec se je Burger dotaknil tudi potencialne ogroženosti socialne države. Burger: “Zaenkrat se bo to poznalo pri večjem zadolževanju, lahko pa v naslednjih letih to ekskalira v do te mere, da bo država primorana zelo zmanjševati javnofinančne izdatke.”
Kot je še pojasnil, so ena največjih postavk na tem področju socialni transferji. Če se bodo razmere na finančnih trgih zaostrile, bo treba sprejeti omejitve tudi na tem področju. To se sicer ne nakazuje v prihodnjih mesecih, ampak čez kakšno leto ali dve v primeru, da se zadeve ne bi stabilizirale. V takšnem primeru bi morali voditi bolj restriktivno fiskalno politiko. Burger še opozarja, da je bolje ravnati preventivno že danes, premisliti za katere zadeve namenjamo denar. Bi pa potencialno lahko bile prizadete pokojnine kot tudi drugi socialni transferji (denarne socialne pomoči, otroški dodatki itd.).
Domen Mezeg