“Če želimo privabiti izobraženo delovno silo iz tujine in naša podjetja spodbuditi k zaposlovanju te izobražene delovne sile, je treba zmanjšati obdavčitev teh zaposlenih, napovedani ukrepi Golobove vlade pa gredo v ravno obratno smer,” je v oddaji Arena na RTVS opozoril ekonomist Burger.
TV voditeljica Vida Petrovčič je v oddaji Arena na RTV Slovenija uvodoma spomnila na pred tedni napovedano davčno reformo, o kateri je v javnosti znanega zelo malo. Po mnenju premierja Roberta Goloba, je bila slabo komunicirana. Pod plazom kritik se je znašlo finančno ministrstvo, vendar pa ni odstopil finančni minister Klemen Boštjančič, ampak njegov državni sekretar Tilen Božič. Predsednik vlade je ob tem opozoril, da “če ljudi ne zmorejo prepričati, da so reforme v njihovo dobro, govora je tudi o davčni reformi, potem jih pač ne bomo izvajali.” TV voditeljica je gostila več poznavalcev tematike, ki so se spraševali, kakšno davčno reformo potrebuje Slovenija in kakšno si lahko privošči. Gostje oddaje so bili: izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Anže Burger, podjetnik dr. Aleš Štrancar, davčni svetovalec mag. Ivan Simič, predsednik upravnega odbora slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci Slovenija mag. Marko Novak. Zbrali smo nekaj udarnih izjav.
Preberite še: Golobova davčna reforma preganja uspešne in tlakuje pot v revščino
Štrancar je prepričan, da reforme ne bo in da se jim nanjo ni potrebno pripravljati. “Veliko je besed in malo dejanj, mislim, da bomo izgubili še naslednja tri leta. Niti ne vemo, na kaj se pripraviti.” Simič: “Komunikacija ministrstva je nenavadna. Minister za finance in predsednik vlade morata biti trdno povezana, med njima pa mora biti popolno zaupanje. In ko je zaupanje enkrat porušeno, potem je težko biti finančni minister. Zato me je izjava predsednika vlade presenetila, kajti bi se morala najprej med seboj pogovoriti in videti, za kaj gre.” Poudaril je še, da bi morali že konec januarja vedeti, kaj natanko si želi z reformo doseči, saj nimajo še ničesar. Reformo bi še vedno lahko izvedli, vendar bi se časovnica po njegovem premaknila na 1. 1. 2025. Golobovim je Simič povedal, da ni smiselno odpravljati dobrih sprememb, narejenih lani spomladi v času Janševe vlade. Poudaril je, da je za tuje vlagatelje, ki gledajo na dolgi rok, izjemno neugodno, da se zadeve kar naprej spreminjajo. Vlada bi pri reformi zakonodaje ob stroki morala vključiti tudi javnost.
Ljudje, ki so bankrotirali že Jugoslavijo, bi sedaj še Slovenijo
“Vsaka občina si izmišljuje nekaj zase. To je sistem iz leta 1984, ki ga moramo odstraniti z mize!” je prepričan Novak. Prav tako je izpostavil pomen davkov na premoženje od državljanov in podjetij, pri čemer Slovenija za dve tretjini zaostaja za razvitim svetom. Štrancar je v nadaljevanju spomnil, da aprila nismo imeli normalnih volitev, ampak nekakšno revolucijo, ki je skušala degradirati 40 odstotkov prebivalstva, kar je ogromno. V takšnih razmerah pa je težko karkoli spreminjati v državi. Spomnil je na 30, 40 tisoč upokojencev, na protest kmetov, kmalu bodo verjetno na ulici tudi ljudje, zaposleni v podjetjih, za katere je vse manj razumljivo, kakšen davek naj odvajajo od plače. “Mislim, da nas čaka turbulentna pomlad in v takšni situaciji je nemogoče karkoli izvajati. Pametni politiki skušajo iskati konsenz tudi z opozicijo in poslušajo različne vrste ljudi, od gospodarstvenikov, podjetnikov, do ljudi, ki morajo vsakodnevno opraviti svoje delo, ki delajo. V tem primeru pa govorimo o neki kvazi revoluciji. Gre za obnašanje, ki ni primerno današnjemu času.”
“In s takšnim načinom komunikacije in takšnim načinom vladanja, mislim, da bomo prišli v nek totalen kaos, iz tega kaosa pa se verjetno ne bomo tako hitro pobrali. Kaos pa je vedno najslabši. Tudi malce višji davki niso takšen problem, kot je kaos. Vlada s svojo komunikacijo, s svojim načinom, s svojo borbeno retoriko, predvsem do ljudi, ki ji niso povšeči in med katerimi smo tudi podjetniki, tisti, ki smo prišli do kapitala s svojim delom, povzroča en hud kaos. In mislim, da bo vse še zelo bolela glava, kaj se bo dogajalo v naslednjem letu, dveh. Malce je že govora o norosti. Ljudje, ki so zbankrotirali bivšo Jugoslavijo, bi sedaj radi vodili Slovenijo in kaj bo rezultat?! Ja, tudi Slovenija bo bankrotirala!” Petrovčičevo je v nadaljevanju zanimalo, kaj je to “pravični davek”, ki se ga toliko omenja v javnosti. Burger: “Tudi enotna davčna stopnja ima svojo progresijo in ekonomisti so v preteklosti pokazali, da je ta lahko zelo podobna kot neke davčne stopnje z več razredi. Nekih velikih prednosti “enotne davčne stopnje” razen enostavnosti izračuna ni.” Dotaknil se je tudi napovedanih davkov od neto dohodkov.
Treba je zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju!
Z ekonomskega vidika je popolnoma vseeno, kdo je zavezanec za plačilo davka, ključno je zgolj razmerje med neto razpoložljivim dohodkom in celotnim stroškom za delodajalca. V Sloveniji so bolj problematični prispevki za socialno zaščito, na tem področju pa smo na drugem mestu, torej glede višine pobranih prispevkov na BDP. Zavedati se moramo, da je Slovenija med dvema, tremi najbolj enakimi državami na svetu. Ključno je znižati davčno stopnjo za bolj kvalificirane delavce. Burger zagovarja socialno kapico. Novak pa se je dotaknil tudi pereče problematike nepremičninskega davka. Okoli milijon Slovencev ima kakšno nepremičnino. Samo 400 tisoč od milijona 400 tisoč Slovencev nima nepremičnine. Slednje so tudi posledica dedovanja, kjer je vpletenih veliko čustvenih elementov, česar je pri denarju ali delnicah bistveno manj. Je pa davke od nepremičnin enostavno pobrati ob dejstvu, da je potreben vnos sredstev v pokojninsko blagajno zaradi starajočega se prebivalstva.
Bolj smiselno je obdavčiti potrošnjo kot pa varčevanje
Dotaknil se je tudi področja nepremičninskih davkov. Premoženje je po njegovem smiselno obdavčiti samo v tistem delu, kjer gre za hkratno potrošnjo. Ekonomsko načelo je, da je bolj smiselno obdavčit potrošnjo kot varčevanje, slednje pa je potrebno spodbujati. Burger ne bi obdavčil nobenega premoženja, ki se dejavno uporablja v proizvodnji, kmetijskem sektorju itd. Pri nepremičninah pa je po njegovem treba ločiti dve vrsti premoženja: eno so lastništva zemljišč, kar je smiselno obdavčiti (gre za najučinkovitejši davek). Bi pa obdavčil implicitne najemnine. Prvih 40 kvadratnih metrov stanovanjske nepremičnine ne bi obdavčil, naslednjih pa. “Potem nam ni treba dodatno obdavčevati najemnin.” Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bi Burger obdržal. Simič pa se je za konec dotaknil možnosti obdavčitve naložb v zlato in kriptovalute. Simič: “Če imaš neko premoženje, ki je vidno …” Sem spadajo tudi zlate palice, saj je potrebno dokazati, kako jih je nekdo pridobil … Glede kriptovalut pa meni, da je zadeva težko sledljiva. Obdavči naj se naložitev denarja na transakcijski račun (Simič predlaga 5-odstotni davek).
Domen Mezeg