V torek smo obisk v Bruslju, ko smo za gledalce televizije Nova24TV v živo poročali o dogajanju na zasedanju odbora PANA (ki je kot prvo točko dnevnega reda obravnaval afero #iranNLBgate), izkoristili tudi za obisk evropske poslanke SDS Romane Tomc, s katero smo opravili daljši pogovor. Tomčeva je tudi članica odbora, ki je bil ustanovljen po razkritju Panamskih dokumentov in je ena izmed najbolj zaslužnih, da se je afera pranja iranskega denarja znašla v Evropskem parlamentu, potem ko slovenske pristojne institucije svojega dela niso opravile, veliki mediji pa so zadevo skušali pomesti pod preprogo. Tomčeva zavrača očitke režimskih medijev, da je SDS Slovenijo “zatožil” v Bruslju in kako je bila zadovoljna s poročilom, ki ga je evropskim poslancem predstavil dr. Anže Logar. Tomčeva je razkrila, kaj so ji po koncu zasedanja povedali ogorčeni evropski kolegi, ki kar ne morejo verjeti, da se kaj takega sploh lahko zgodi v državi članici Evropske unije. Romana Tomc je v ekskluzivnem intervjuju spregovorila tudi o tem, kako zdaj gleda na oktobrske predsedniške volitve, na katerih je zasedla odlično tretje mesto, čeprav ji mediji zaradi favoriziranja levičarskih kandidatov nikakor niso bili naklonjeni, in zakaj je prepričana, da bodo ljudje na naslednjih parlamentarnih volitvah volili SDS. Z novinarjem Lukom Svetinom sta govorila tudi o bolj sproščenih temah.
Gospa Romana Tomc, ste poslanka v Evropskem parlamentu, predstavnica Slovenske demokratske stranke in seveda tudi ena izmed članic odbora PANA, ki je na svojem zasedanju obravnaval temo pranja denarja v največji slovenski banki, afero #iranNLBgate. Prisotni so bili štirje evropski poslanci iz Slovenije, nekaj jih je manjkalo. Zdi se, da je tudi za evropske poslance iz Slovenije ta tema, za nekatere prvo-, za nekatere pa drugorazredna.
Predvsem pa za vse tiste, ki so manjkali, izjemno neprijetna, ker sem se z nekaterimi od njih pogovarjala, jih vprašala, ali bodo prišli vsaj poslušati, če ne aktivno sodelovati, pa so se kar nekako izmaknili temu odgovoru in dejansko jih ni bilo. To kaže na neko slabo vest, mislim, da bi nam resnično moralo biti vsem v interesu. Nismo iskali nobenega krivca, nihče ni odšel od tu vklenjenih rok, ampak naša edina želja in zahteva je, da se stvari v NLB raziščejo, razčistijo in se poišče odgovorne. Ne vem, zakaj bi kdo imel težave s tem.
Že pred časom smo videli, da ste bili od evropskih poslancev, ki prihajajo iz Slovenije, na tem področju pač najaktivnejši. Dejali ste, da je za vas velik uspeh že to, da je bila zadeva uvrščena na dnevni red zasedanja tega odbora.
Menim, da smo z uvrstitvijo in današnjo razpravo dosegli največ, kar se na nivoju evropskega parlamenta lahko doseže. Mi imamo za to odbore in srečanja, na katerih razpravljamo in odpiramo vprašanja, seveda sprejemamo tudi zakonodajo. Ampak v temu primeru je pač tako, vse, kar lahko naredi EP, je, da opozori, da se v neki državi nekaj dogaja narobe, nima pa te izvršilne moči in seveda so tudi drugi kolegi to povedali, predvsem pa predsednik odbora, da od tu naprej bo morala nekaj narediti država oziroma njeni preiskovalni organi.
Ali ste s predstavitvijo predsednika komisije, ki se ukvarja z ugotavljanjem odgovornosti za nastanek bančne luknje, Anžetom Logarjem, pred drugimi evropskimi poslanci, zadovoljni? Ali zdaj v Evropskem parlamentu bolje vedo, kaj se je zgodilo v Sloveniji?
Menim, da je Anže Logar v svojem času, kolikor ga je imel odmerjenega, imel pa je natančno sedem minut, povedal največ, kar je lahko povedal in povedal je odlično. Seveda pa v sedmih minutah ni mogoče predstaviti popolnoma vsega, kar je v dolgem času svojega raziskovanja odkril, ampak tudi potem, ko je odgovarjal na vprašanja, s kolegi poslanci v EP sem se veliko pogovarjala po seji, so bili presenečeni in začudeni, da se kaj takšnega v neki državi znotraj Evropske unije sploh lahko dogaja.
Kako odgovarjate na očitke, ki smo jih zasledili v nekaterih slovenskih medijih, konkretno govorim o tedniku Mladina, da ste v Slovenski demokratski stranki Slovenijo v Bruslju “zatožili” praktično pol leta pred parlamentarnimi volitvami?
Zaradi tega, ker je to prvi možni čas, ko smo to sploh lahko naredili. Te stvari izvirajo iz leta 2008, do zdaj so jih v Sloveniji uspešno prikrivali. Če Anžetova komisija ne bi po naključju odkrila nekih dokumentov, ki so potem pokazali, da je šlo v NLB ne samo za podeljevanje tajkunskih kreditov, temveč tudi za gromozansko pranje denarja, potem tega še danes ne bi vedeli. Anžetova komisija je to ugotovila pred časom, trajalo je, da je to prišlo na evropski parket, saj je vedno potrebna neka procedura. To je odgovor na to, zakaj ravno danes.
Na tem odboru je govoril tudi novinar Mladine, Borut Mekina, ki je bil drugi govorec iz Slovenije, že od začetka smo lahko dobili odgovor, da je bil tam kot neke vrste protiutež, opozicija Logarjevi komisiji. Ste dobili občutek, da je zagovarjal krivce za afero #iranNLBgate?
Vsi so dobili ta občutek. Lahko vam povem, da so bili kolegi iz Evropskega parlamenta začudeni. Mi smo imeli na tem odboru na eni izmed začetnih sej, na več sejah, kot goste tudi raziskovalne novinarje, ki so odkrili afero Panama in vse ostale afere. In njihov nastop je bil seveda popolno nasprotje tega, kar je danes prikazal gospod Mekina iz Mladine. Jasno, kolegi so pričakovali približno takšno smer razgovora, ker raziskovalni novinarji naj bi bili kritični, on naj bi bil po pričakovanjih neka nadgradnja tega, kar je povedal Anže Logar. Pričakovali so, da bo dodal svoj prispevek k tej temi. Potem pa se je izkazalo, da je prišel v Bruselj zaradi nečesa povsem drugega. Vsi skupaj smo dobili nek občutek, da je branil Novo Ljubljansko banko (NLB), oziroma tiste, ki so te nečednosti počeli.
Že ves ta čas, odkar je zadeva #iranNLBgate aktualna, iz Bruslja zagotovo spremljate tudi slovenske medije, o čem se poroča in piše v Sloveniji. So po vašem mnenju novinarji opravili svoje delo?
Do danes pravzaprav ne. Danes je prvi dan, da je ta tema doživela, razen na vaši televiziji, tudi malce širši odmev. Seveda že zelo dolgo časa spremljam to problematiko in nanjo že zelo dolgo časa tudi opozarjam. Mi se z novinarji večkrat srečamo za različne teme, zanimajo jih predvsem človekove pravice, o tem poročajo. Pa vendarle, moje področje je tudi ekonomsko področje, finančno področje, davčno področje. Vsakič jim želim kaj povedati še s svojega področja, vendar za to temo, čeprav so za njo vsi vedeli, praktično nikoli nisem dobila nobenih vprašanj, celo več, nekako sem dobila občutek, da se te teme vsi izogibajo. No, ampak danes po tej seji mislim, da to ne bo več mogoče. Tudi sicer že prej ob delovanju Logarjeve komisije je ta duh ušel iz steklenice, ve se, da so se stvari dogajale, da obstajajo dokazi in zdaj bi bilo res malce nerodno, da bi se tukaj dobili čez leto dni v Evropskem parlamentu in se vprašali, kaj je Slovenija naredila v tem času, je koga poklicala na odgovornost, je postopek končan, je policija opravila svoje delo, je tožilstvo opravilo svoje delo in če bo odgovor negativen, si sploh ne znam predstavljati. Pričakujem, da se od tu naprej nekaj zgodi.
Razložite nam prosim naslednje: slovenska vlada se je pred časom zavezala, da bo prodala svoj delež v Novi Ljubljanski banki, pa se to ni zgodilo. Kako na to gleda Bruselj?
V kontekstu te celotne zgodbe sem skušala ob svoji predstavitvi danes opozoriti tudi na to, da je to povezana zgodba, da obstajajo zelo tehtni razlogi, zakaj Slovenija oziroma aktualna vlada (pa že kakšna prej) ne želi prodati NLB. Po moji oceni seveda ni glavni razlog v tem, da banka ne bi imela primerne cene na trgu. Vedno so slabi časi za prodajo, tisti, ki prodaja, se vedno pritožuje, da cena ni realna. Seveda ima ta banka na vesti še dolgove do hrvaških varčevalcev in še mnoge druge grehe, v kontekstu tega pranja denarja in podeljevanja tajkunskih kreditov pa je najbolj pomembna stvar, ki preprečuje prodajo, informacija. V tej banki še vedno obstajajo sledi, kaj se je v preteklosti dogajalo in te sledi seveda ni mogoče skriti in novi lastnik, ki bi prišel, bi to zagotovo odkril. To pa mislim, da tistim, ki so v preteklosti počeli grdobije, ni v interesu.
Ljudje pa se vseeno sprašujejo. Če vlada ne spoštuje obljube, ki jo je dala v Bruslju, kakšne sankcije lahko doletijo našo državo?
Veste, tako je, velikokrat vlada ne naredi tega, kar obljubi. Takrat smo potrebovali soglasje Evropske komisije, da smo lahko dokapitalizirali slovenski bančni sistem, takrat je vlada Alenke Bratušek obljubila vse. Ampak to ni nič nenavadna obljuba. Če dobi sistem neko državno pomoč, ki je to bila, potem je treba izpolniti neke pogoje, da se ta denar ne šteje kot državna pomoč. In to je bilo popolnoma logično, rešitev je bila prodaja. Vlada je obljubljala tudi prodajo po delih in je celo pripravljena plačati neko kazen samo zato, da ne bi prodali banke. Če vprašate ljudi, kaj je pomembno pri neki banki, vam nihče od navadnih državljanov ne bo rekel, da mu je pomembno, kdo je lastnik banke. Pomembno je, da je denar v banki varno shranjen, pod ugodnimi pogoji, in ko se potrebuje denar, lahko dobite kredit pod ugodnimi pogoji. Lahko pa je lastnik tudi iz kakšne druge države, zasebni lastnik, tudi takšne banke namreč odlično poslujejo v Sloveniji, s tem ni nič narobe. Zato se meni v osnovi zdi popolnoma nepotrebno, da je država večinski lastnik največje slovenske banke. To je zgodba, ki so nam jo prodajali leta iz leta, z namenom. Češ, da mora državna srebrnina, kamor naj bi NLB spadala, ostati doma.
Če se še malce vrnem k novinarju Mekini. Danes je izjavil, da ta bančna afera ni najpomembnejša tema za Slovenijo. Da obstajajo še druge pomembnejše teme, kar se tiče davčnih oaz. Kako pa se vam zdi? Katere so teme, ki bi jih Bruselj še moral slišati?
O, nekaj jih je še. Čeprav to, kar je gospod Mekina rekel glede te afere, češ da je nepomembna, se mu je vrnilo kot bumerang. Kar nekaj mojih kolegov ga je pobaralo, naj pojasni, katera stvar v naši državi je še pomembnejša in odgovora seveda ni imel takoj pri roki. Drugače pa bi morala Evropa pogledati v Sloveniji še marsikaj. Začenši z vprašanjem, kako deluje slovenska pravna država. Namreč, če pogledamo te sodbe in cel sodni sistem, to, kar se dogaja v zadnjem času, pa tudi raziskave na evropski ravni, kažejo, da naš pravosodni sistem resnično potrebuje prenovo. Tako v organizacijskem smislu, kot tudi vrednostnem smislu, v smislu pač pravičnega sojenja za vse ljudi enako. Da ne govorimo o pokojninskem, zdravstvenem in ostalih sistemih.
Vi ste ena izmed najbolj prepoznavnih članic Slovenske demokratske stranke, v zadnjem času pa tudi najbolj izpostavljenih. Za vami so predsedniške volitve, predsedniška tekma, na kateri ste se zelo dobro odrezali. Če se ozreva nazaj na politično jesen, ali karkoli obžalujete? Ste zadovoljni z rezultatom, čeprav se vam ni uspelo uvrstiti v drugi krog?
Ne, ni mi žal, da sem šla v to. Jaz sem s svojo vestjo opravila takrat, ko sem se tudi odločila, da v to tekmo vstopim. Od takrat naprej ni obžalovanja, je samo še nek trud, da pokažeš sebe in svojo stranko, ideje ter vrednostni sistem v najboljši luči. Jaz gledam nazaj zelo realno, res škoda, da mi ni uspelo priti v drugi krog, nekateri nam tudi očitajo, da smo prepozno vstopili v to tekmo, morda je to delno res. Ampak, če mediji nekoga želijo postaviti za zmagovalca, ga lahko postavijo v enem tednu, medtem ko nekomu drugemu niti pol leta ni dovolj, če nima podpore medijev. Če nekoga po enem tednu udejstvovanja v politiki postavijo na drugo mesto po priljubljenosti politikov in mu vsak dan namenjajo veliko prostora v svojih občilih, potem je jasno, kam stvari vodijo. Ne glede na to mislim, da je bil v danem okolju rezultat zelo dober. Tekmovali smo v okolju, kjer smo imeli tudi desni kandidati med seboj zelo veliko konkurenco, vse to je pripomoglo h končnemu rezultatu. Jaz sem začela svojo tekmo s podporo dveh odstotkov, mediji so mi nekako napovedovali sedem odstotkov, pristala sem pri 14 odstotkih. Zdaj pa si predstavljajte, da bi mi mediji od vsega začetka namenili 20 odstotkov fiktivne podpore, tako kot so jo namenili komu drugemu … To se vtisne v zavest ljudi in dober rezultat je logična posledica. Ampak, če potegnem črto. Jaz mislim, da so bili nastopi in predstavitve dobra osnova, da lahko zdaj stranka mirna nadaljuje pot na parlamentarne volitve in verjamem, da bo takrat rezultat dober.
Predsednik vaše stranke Janez Janša je priznal, da ste s kampanjo začeli nekoliko prepozno. Če bi v predsedniško tekmo vstopili prej, bi bili zagotovo v drugem krogu. Se strinjate?
Ne vem, če bi zagotovo bila, mogoče bi bilo marsikaj narobe. Potem imajo mediji tudi več časa, da ti podtaknejo kakšno zlobno zgodbo, lahko te ignorirajo … Prav gotovo se strinjam, več časa pomeni več možnosti za predstavitev kandidata. Ampak kljub vsemu mislim, da to ne bi bistveno spremenilo rezultata, kajti to okolje, v kakršnem smo, še ni naklonjeno desnemu predsedniku oziroma predsednici, oziroma da bi bilo okolje nevtralno. Na soočenjih so se odpirale vse mogoče teme, premalo je bilo časa, da kandidat predstavi svoje poglede na določeno tematiko. Da bi ljudje izvedeli, kako razmišlja, kakšen je njegov vrednostni sistem, kako pozna stvari, kako je osebnostno kredibilen. Ko smo se pogovarjali o resnih temah, je imel kandidat na voljo 50 sekund, da pojasni, kaj sam meni o stanju v našem zdravstvenem sistemu in kaj bi naredil. To je malce podcenjevalno do kandidatov. Ampak poglejte, ta odločitev, kdaj gremo v javnost z imenom kandidata, je bila skupna odločitev naše stranke, ne samo moja, bila je tudi moja, na koncu sem se za to sama odločila, ampak če bi stranka želela, bi lahko v igro vstopila tudi pol leta prej.
Kar se tiče odziva ljudi, so bile to daleč najslabše predsedniške volitve v zgodovini Slovenije. Vas je tako medel odziv ljudi presenetil? Kako komentirate ta očiten trend padanja volilne udeležbe?
To pa je slabo in zaskrbljujoče. Volitve bi morale biti praznik demokracije, saj so volitve edini čas, ko lahko ljudje s svojim glasom nekaj naredijo. Mislim, da smo jim v zadnjih letih uspeli prikazati, da takšno politično okolje ni vredno njihovega zaupanja, da njihov glas pravzaprav nič ne pomeni. Velja prepričanje, da so tako ali tako vsi enaki, da vsi lažejo in kradejo. Da se sploh ne splača voliti. Predvsem pa so jim vzeli zaupanje v njihov glas. Poglejte, če bi šli na volitve vsi, ki imajo glasovalno pravico, bi se zadeve spremenile. Ne rečem, da so vsi, ki kandidirajo, idealni kandidati. Včasih ni izbire, ampak ne moremo pa pričakovati od takšnega sistema, kjer vlada popolno nezaupanje ljudi do volitev, da bo takoj na naslednjih nekaj popolnoma drugače. Mogoče pa potrebujemo nekaj časa. Ampak treba je začeti verjeti v to, da lahko nekaj spremenimo.
Kaj konkretno lahko stori določena stranka, v vašem primeru SDS, da bi ljudje prišli na volitve v večjem številu?
Mi lahko naredimo, kar je v naši moči, seveda skušamo prikazati ne samo naš program – mi imamo že davno izdelan odličen program, ki ga je pripravil strokovni svet, ampak nismo naivni in vemo, da na zadnjih nekaj volitvah še nikoli nihče ni povprašal po programu. Mi ga seveda imamo, ampak zavedamo se, da je potrebno še marsikaj drugega. Potrebno se je predstaviti, upam, da bomo imeli to možnost. In da nam v zadnjem trenutku ne bodo podtaknili kakšne afere, kot že mnogokrat doslej. Afere, za katere se je potem, ko je bilo za nas že prepozno, venomer izkazalo, da so bile lažne. Verjamem, da če se trudiš, bodo ljudje enkrat ta trud že prepoznali.
Če Slovenska demokratska stranka zmaga na naslednjih volitvah, se bo pogovarjala z vsemi? Vas so izločili nazadnje?
Ja, to je njihov problem. Tu gre očitno za njihovo bolečino, tudi za zavist. SDS se bo pogovarjala z vsemi. Mi smo obljubili, da se bomo pogovarjali z vsemi, takšna je bila tudi moja predsedniška kampanja. Mislim, da brez tega, da se pogovarjamo, v prihodnje ne bo šlo. Tako ne gre naprej. Tisti, ki že vnaprej izključujejo SDS, delajo napako. Mi smo največja stranka, mi smo vodili Evropsko unijo v času predsedovanja in imeli najuspešnejšo vlado doslej. Seveda ne sami, skupaj z našimi sopotniki in političnimi strankami. Tako si predstavljam vladanje v bodoče. Ne moremo biti skregani. Tega izključevanja ne razumem.
Romana Tomc, kako izgleda vaš povprečen dan v Evropskem parlamentu, če bi ga primerjali z donedavnim delom v državnem zboru?
Ima nekatere skupne točke, struktura evropskega parlamenta je podobna našemu. Imamo plenarna zasedanja, zasedanja posameznih odborov, tako kot tudi pri nas v Sloveniji. So pa tukaj stvari malo bolj vnaprej predvidene, nimamo izrednih sej, zasedanja so znana daleč vnaprej. Ve se, kdaj bo zasedanje odbora, ve se tudi to, koliko sekund lahko kdo govori, ni tako prosto kot doma. Nekaj podobnosti je, drugače pa je tempo dela zelo drugačen. V Sloveniji so poslanci od jutra do večera v službi samo takrat, ko je plenarno zasedanje. Tukaj smo vedno cel dan v službi, do šestih, sedmih. Veliko je neformalnih srečanj. Tako kot danes, ko ste na obisku novinarji iz Slovenije.
Kako se je življenje za vas in vašo družino spremenilo, odkar ste evropska poslanka?
Veliko bolj cenimo čas, ki ga prebijamo skupaj z družino. Imamo vikende, zato se zelo dobro organiziramo. Naš skupni čas je bolj kakovostno porabljen. To, da sem od doma, brez družine, štejem za največji minus te službe. Rada delam, uživam v delu, sem pa daleč od doma. Slišimo se vsak dan, vidimo se po Skypu, smo redno na zvezi, ampak fizična prisotnost doma je vseeno nekaj drugega.
Kako pogosto pa pridete domov?
Vsak teden. Proti koncu tedna gremo domov, petki so namenjeni delu v Sloveniji, gremo na teren, do volivcev in imamo okrogle mize. Skratka, sporočamo, kaj se dogaja, saj ta interakcija mora biti. Zato ob petkih parlament v Bruslju ne dela. Zato smo že ob petkih v Sloveniji, pa čeprav v službi. Res je, da so tudi vikendi velikokrat delovni, pogosto smo na terenu. V ponedeljek pač nazaj, včasih že zjutraj ob sedmih na letalo, če pa ni toliko dela, pa šele popoldne.
Ali je želja ostati v Bruslju še kakšnem mandat?
Uf, tukaj se vse tako hitro dogaja, da o tem trenutno nimam časa razmišljati. Bo že še prišel čas za to. To bo spet neka skupna odločitev stranke. Življenje v Bruslju ni tako lepo, kot je videti od daleč, je kar za razmisliti. Po drugi strani pa rada opravljam to delo, zato se res še nisem odločila. Imam še leto in pol časa.
Morda še zadnje vprašanje. Številni menijo, da je EU pred največjimi izzivi v svoji zgodovini, da je prihodnost negotova. Se strinjate?
Doslej smo imeli vedno samo primere, ko so se države priključile Evropski uniji. Zdaj se je prvič pripetilo, da je ena država (Velika Britanija) izstopila. Če vprašate ljudi, pa jih je najbolj strah terorizma. Bojijo se za varnost. To so tiste teme, ki bodo zaznamovale evropsko prihodnost. Tukaj se bomo morali izkazati, da bomo ubranili Evropsko unijo takšno, kot je danes. Ne samo v fizičnem smislu, saj obstaja poleg fizičnega terorizma in ubijanja tudi neke vrste drugačen terorizem. Ne želim si, da bi nam kdo ukradel našo kulturo in vrednote. Mislim, da to zavedanje raste znotraj EU. Ne samo na Poljskem in Madžarskem, ampak tudi drugod. Vidi se, da nam multi-kulti program povzroča veliko škode.
Govorila sva o zelo težkih, zahtevnih temah. Dnevno ste vpeti v politično dogajanje, tako v Bruslju kot Sloveniji. Ampak vsak človek potrebuje tudi sprostitev, odklop od politike. Kje ga najde Romana Tomc?
Kot sva rekla, doma (smeh). Za kar pa je zelo malo časa. Sprostitev najdem tam, kot čisto običajni ljudje. Malo se družim s prijatelji, ukvarjam se s športom. Kaj je treba tudi postoriti okrog hiše, ko sem doma. Imamo popolnoma normalno življenje, tako kot vsi drugi. Tudi jaz se ukvarjam z birokracijo, s plačevanjem računov in s podobnimi obveznostmi. Vse to je treba postoriti čez vikend. Veseli pa me, ko imamo dovolj prostega časa, da se odklopimo in odidemo kam na lepše. Za to pa so dopusti.
Luka Svetina