Razkrivamo bančni kriminal slovenskih bank NLB, Banke Celje, Gorenjske banke, Abanke Vipa, slovenskih podružnic avstrijske banke BKS Bank in ruske Sberbank, večinskega lastnika Iskre Dušana Šešoka in nekdanjega Šešokovega zaupnika, tudi finančnika družbe ter nekdanjega dolgoletnega lastnika Iskre, Jožeta Godca. Žvižgači iz treh slovenskih bank so nam zaupali, kako so preko podjetja Cavae Romanae s parcelo v Puli domnevno zaslužili 102 milijona evrov in finančna sredstva porabili za Šešokovo lastninjenje Iskre. Kot razkriva izpis iz hrvaške zemljiške knjige, javni dokumenti dokazujejo vsaj 58 milijonov evrov izgubljenega denarja slovenskih komitentov v zgoraj omenjenih bankah v Sloveniji. Vrednost parcele v Puli naj bi bila ocenjena na le 681 tisoč evrov. Bančni žvižgači iz treh slovenskih bank razkrivajo ključno dejstvo, namreč, da banke niso več lastnice, ampak je zemljišče v celoti v lasti Cavae Romanae. Da je zgodba še bolj kriminalna kot je vidno iz delnega izpisa iz zemljiške knjige, da je kredit v vrednosti 52 milijonov evrov v prostem stanju, hipoteka pa popolnoma čista. Jože Godec pa ima na račun slovenskih davkoplačevalcev čisto parcelo v Puli kot lastnik podjetja Cavae Romanae. Tako tudi dokazuje izpis iz zemljiške knjige z dne 8. junija 2020. Bančni žvižgači pa povedo, da omenjeni krediti sploh niso zabeleženi v nobenih bilancah in se ne ve, kam je izginilo na desetine milijonov evrov v lasti slovenskih bančnih komitentov. V zgodbi, ki jo razkrivamo se lahko vprašamo, kje so bili regulatorji Banke Slovenije, vodstvo in nadzorniki naštetih bank, NPU ter specializirano državno tožilstvo. Še ena umazana zgodba slovenskega bančnega sistema.
Dušan Šešok in Jože Godec sta bila dolgoletna poslovna sodelavca in lastnika v Iskri. V preteklosti je imel Godec kar štiridesetodstotni delež Iskre. Za Šešoka je Godec opravljal vse najpomembnejše finančne transkacije in zgradil lastniško poslovno hobotnico Iskre. Skozi leta sta preko odkupovanja deležev posameznih segmentov Iskre postala večinska lastnika Iskre. A med njima je v letih 2014 in 2015 počilo. Žvižgači iz treh slovenskih bank razkrivajo dolgoletno skrivnost, zakaj sta se dolgoletna zaupnika med sabo sprla. Vzrok bi naj bil po njihovih pričevanjih zemljišče v Puli v lasti podjetja Cavea Romanae, preko katerega je Godec uredil kredit v vrednosti 102 milijona evrov za lastninjenje Iskre.
Lastništvo Iskre sta na dan 25. januarja 2019 nosila Dušan Šešok, s 53,4-odstotnim deležem in nemško podjetje Finandria GMBH s 46,6 – odstotnim deležem. Kot razkrivajo podatki je Finandria GMBH je 55- odstotna lastnica podjetja Taxgroup, drugega paradnega konja imperija družine Šešok. Lastništvo Finnadria GMBH sestavljajo družbe: Oria poslovno svetovanje d.o.o., Iskra d.o.o, Mlado8 d.o.o., Taxgroup d.o.o, BLDG7 d.o.o., Ilana d.o.o., IPB naložbe d.o.o. in Investgroup d.o.o. Preostali lastnik je sin Matija Šešok, ki se je v preteklosti pojavil že v mnogih spornih zgodbah povezanih tudi s poslovnim krogom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. V preteklosti so slovenski mediji poročali, da so menedžerji Iskre s Šešokom na čelu, leta 2006 prevzeli vajeti in iz Iskrinih sredstev poplačali najeta posojila.
Preko podjetja Cavea Romanae naj bi poplačali osem milijonski dolg do družbe Maos
Po menedžerskem prevzemu bi naj Iskra domnevno doživela precejšnje klestenje portfelja, da so lahko menedžerji pokrili strošek prevzema. V holdingu Iskra je na koncu ostala le še družba Iskra Sistemi. Holding Iskra bi naj bila septembra 2014 pripojen k Iskri Sistemom, ta pa je prevzela ime holdinga. Oktobra v letu 2014 je Šešok Iskri Sistemom (oziroma Iskri) pripojil še družbo Maos (s to so menedžerji Iskre pred leti opravili menedžerski prevzem) in s tem na prevzeto družbo prenesel še zadnjih osem milijonov evrov dolga, ki ga je Maos najel za prevzem. Vendar, kot kažejo podatki iz hrvaške zemljiške knjige, so omenjeni dolg poplačali preko parcele podjetja Cavae Romane, kot bomo razkrili v nadaljevanju o izgubljenih stotih milijonih evrov.
Vendar so zaupni viri iz treh slovenskih bank razkrili neverjetno zgodbo. Vzrok za njihovo razkritje je vedno enak “modus operandi”. V njem pa udeleženi prvorazredni predstavniki slovenske tranzijske elite. Sami so se odločili, da ne morejo več prekrivat dolgoletnih bančnih svinjarij, ki se dogajajo v slovenskem bančnem sistemu. Le-tega z več milijardnimi dokapitalizacijami rešujejo slovenski davkoplačevalci.
Šešok je vedno hotel na vsak način skupaj s pomočjo podjetja Taxgroup v lasti njegovih sinov Mateja in Klemna Šešoka, izpodriniti Jožeta Godca iz lastništva Iskre. Bančni žvižgači zaupajo, da je imel Šešok dogovorjen načrt s slovenskimi bankami Abanko, Banko Celje, Gorenjska banka, Novo ljubljansko banko in slovensko podružnico ruske Sberabanke. A za ta posel je nujno potreboval finančno znanje Jožeta Godca.
Vrednost zemljišča v Puli vredna 681 tisoč evrov, žvižgači žvižgajo, da imajo Šešokovi enak sumljiv posel v Beogradu
V hrvaški Puli, na naslovu Istarska 9, je podjetje Cavae Romane. Le-to je bilo v dolgoletnem lastništvu Iskre. Kot so razkrili nekateri slovenski mediji, je ob umiku Godca iz Iskre postal prav dolgoletni finančnik Šešokovega imperija lastnik hrvaškega podjetja. Vse to se je dogajalo v letu 2017. Pred dokončnim lastništvom podjetja pa je bil Godec član uprave podjetja Cavae Romane.
Žvižgači treh slovenskih bank razkrijejo celotno zgodbo slovenskega bančnega kriminala. Podatki iz hrvaške zemljiške knjige razkrivajo parceli 4548/1 in 4550/1. Prva je velika 13376 kvadratnih metrov, druga 8586 kvadratnih metrov. Skupaj je velikost obeh zemljišč 21962 kvadratnih metrov. Zemljišče v Puli je podjetje Cavae Romane je postal lastnik zemljišča 20. aprila 2004. Žvižgači pa so tudi razkrili, da je cena zemljišča v Puli vredna 681 tisoč evrov. Dobrih 31 evrov na kvadratni meter.
V preteklosti so na Siolu razkrili, da Šešokovi pridno gradijo industrijske poslovne cone na obrobju Beograda. A kot razkrivajo zaupni bančni viri treh slovenskih bank je šlo v primeru 180 hektarov zemljišča na obrobju Beograda za podobno zgodbo kot v primeru zemljišča v Puli. Zemljišče je kupilo Industrijski park Beograd, kasneje pa ga je prevzela slovenska družba Ilana. Podjetje je v večinski lasti Matije in Klemna Šešoka, nekdanjega solastnika Salomona Željka Mikliča in Vukajla Lainovića, pravnika in nekdanjega srbskega tožilca, je poročal Siol.
BKS bank pokrije prvi del hipoteke, da postane zemljišče v Puli čisto zemljišče
A omenjena parcela v Puli je služila kot slamnata naložba za večletno lastninjenje Iskre. Jože Godec je izkoristil svoje odlične veze pri slovenskih bankah, ki so opravili za njega in Šešoka posel tisočletja, slovenskim komitentom omenjenih slovenskih bank pa povzročili še enega izmed bančnih glavobolov.
Žvižgači slovenskih bank razkrivajo zgodbo, kako so v družbi Cavae Romanae dobili skupaj sto dva milijonov evrov kreditov za dokončni lastniški prevzem Iskre. Dokument iz hrvaške zemljiške knjige, ki smo ga prejeli v uredništvu, razkriva podobno zgodbo kot smo razkrili v našem mediju o projektu Šumijev kvart, v katerem je na lepe oči izginilo vsaj 38 milijonov evrov. Enako kot v Šumijevem kvartu so na hrvaškem zemljišču v Puli zopet v glavno vlogo odigrale slovenske banke. V obeh zgodbah se pojavljajo NLB, Abanka Vipa, Gorenjska banka in slovenska podružnica Sberbanka. Še eno zanimivo naključje v razkrivanju slovenskega bančnega kriminala.
Kot so opozorili tajni viri iz slovenskih treh bank, je Šešok preko tega podjetja dobil malce manj kot 50 milijonov evrov za parcelo v vrednosti 681 tisoč evrov. Vse to se je dogajalo od leta 2005 do 2012. Na sceno stopi njegov as iz rokava, dolgoletni finančnik Iskre Jože Godec. Kot razkrivajo javno dostopni podatki iz hrvaške zemljiške knjige je 18.decembra 2012, Cavae Romane od slovenske podružnične banke BKS Bank AG dobila kredit v vrednosti šest milijonov evrov. A kot razkriva dokument, so 14. oktobra 2014, podpisali izjavo o izbrisu tega kredita. Slovenska podružnica je kredit odpisala, hipoteka na zemljišče v Puli pa je postala čista in neobremenjena s strani banke.
NLB, Gorenjska banka, Banka Celje, Abanka Vipa, Sberbank na lepe oči podelijo 52 milijonov kredita in zbrišejo celotno hipoteko na zemljišče vredno 681 tisoč evrov
Istega dne, 14. oktobra 2014, ko so izbrisali kredit v vrednosti šest milijonov evrov ter prenesli zemljišče 4550/1 na podjetje Cavae Romanae, stopijo na sceno Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Nova ljubljanska banka in slovenska podružnica ruske banke Sberbank.
Izpis hrvaške zemljiške knjige o dveh zemljiščih v Puli v lasti Cavae Romanae dokazuje, da je Abanka Vipa podelila deset milijonov evrov, Banka Celje šest milijonov in šesto tisoč evrov, Gorenjska banka osem milijonov, slovenski bančni grdi raček NLB petnajst milijonov evrov in slovenska podružnica ruske banke Sberbank dvanajst milijonov in štiristo tisoč evrov. Skupaj so prvo izbrisali šest milijonov evrov kredita, za nagrado pa dobili novih dvainpetdeset milijonov evrov. Ves kredit so podelili na zemljišči v Puli, ki skupaj merita 21962 kvadratnih metrov.
Razkritja Logarjeve komisije o preiskovanju bančne luknje v Sloveniji in pranju iranske milijarde evrov preko NLB dokazujejo, da gre za podobne procese, v katerih slovenske banke mirno zapravljajo za svoje umazane posle na milijarde evrov slovenskih varčevalcev. Podobno kot smo razkrili v aferi Šumi, kjer je na lepe oči izginilo do sedaj vsaj 38 milijonov evrov, so slovenski banksterji enako naredili v primeru parcel v Puli podjetja Cavae Romane.
Dne 3.aprila 2017 so NLB, slovenska podružnica Sberbanke, Abanka Vipa, Banka Celje in Gorenjska banka enostavno odpisale vrednost kredita 52 milijonov evrov ter prevzele lastništvo zemljišča 4558/1. Žvižgači iz treh različnih bank so razkrili, da je bil posel za obe parceli vreden 700 tisoč evrov. Zato se vprašajte slovenski državljani, kako je možno, da za 700 tisoč evrov vredno zemljišče slovenske banke podelijo 52 milijonov evrov in odpišejo kredit ter prevzamejo lastništvo zemljišča.
Regulatorji, čas je, da se zbudite in preiščite kam je izginilo 102 milijonov evrov denarja komitentov slovenski bank
Glede na to, da so se v primeru Šešoka in Godca slovenski bankirji izkazali za prave humanitarce vam priporočamo sledeče: V primeru, da ste komitent ene izmed omenjenih bank v tej zgodbi, prosite bančnega uslužbenca na blagajni, da bi radi tako kot Šešok in Godec dobili večmilijonske kredite za lagodno uživanje, kasneje pa ga lahko izbrišejo ter prevzamejo vaše terjatve na svoja pleča. Po žvižgaških dokumentih iz treh slovenskih bank je potekal umazan posel v vrednosti 58 milijonov evrov, ki so izginili neznano kam.
Zato vam ob koncu razkrivamo imena predsednikov uprav in članov nadzornih svetov omenjenih štirih bank, ki so omogočili to škandalozno potezo v letu 2014. Predsednik uprave NLB je bil Janko Medja. Člani nadzornega sveta NLB so bili: Gorazd Podbevšek, Tit. A. Erker, Uroš Ivanc, Gorazd Katušin, Miha Košak, dr. Sergeja Slapničar in France Arhar. Predsednik Banke Celje je bil Davorin Leskovar. Člani NS Banka Celje so bili: mag. Jure Peljhan, Melita Malgaj, Bojan Šrot, mag. Zdenko Zanoški, dr. Tomaž Subotič in mag. Barbara Smolnikar. Abanko Vipa je kot predsednik uprave takrat vodil mag. Jože Lenič. V svetu NS Abanke Vipe so sedeli: Janko Gedrih, Marko Garbajs, Andrej Slapar, Barbara Kuerner Čad in Blaž Šterk. Gorenjsko banko je vodil Andrej Andoljšek. V svetu NS Gorenjske banke pa so odločali: Mojca Globočnik, Tibor Šimonka, Primož Karpe, Miran Kalčič, Matej Podlipnik, Gregor Rovanšek in David Benedek.
Nauk zgodbe je zelo zanimiv, slovenski komitenti omenjenih bank so izgubili 58 milijonov evrov, Šešokov imperij pa je na račun slovenskih državljanov dokončno olastninil Iskro s pomočjo dolgoletnega poslovnega prijatelja Jožeta Godca. Bančni viri iz treh slovenskih bank še razkrivajo, da omenjeno zemljišče v Puli ne zanima nikogar ter se bo še v prihodnje izkoriščalo za poslovne mahinacije Jožeta Godca in Dušana Šešoka. Kje so bili ves ta čas regulatorji Banke Slovenije, vodstvo ter nadzorniki v omenjenih bankah in NPU, je vprašanje za milijon dolarjev.
Luka Perš