Če smo Slovenci menili, da se je s preplačano sodno stavbo na Litijski vse končalo, smo se zmotili. Za hrbtom slovenskih davkoplačevalcev so se namreč na ministrstvu za infrastrukturo pod vodstvom Alenke Bratušek – osebe, ki se je v preteklosti že izkazala kot finančno nekompetentna, dogajale neverjetne stvari.
Direkcija za infrastrukturo je 7. decembra 2023 podpisala pogodbo za izvedbo nadgradnje železniške postaje Nova Gorica. Ocenjena vrednost celotnega projekta pa znaša skladno s potrjenim investicijskim programom 61,6 milijona evrov, so potrdili iz pristojnega ministrstva.
Medtem ko zadnje obdobje slovenska javnost posluša o preplačanih investicijah za nekaj milijonov, v tem primeru govorimo o investiciji, ki bo preplačana za več kot 22 milijonov evrov, saj se je na razpis prijavil le en izvajalec.
Investicija preplačana za več kot 22 milijonov evrov
Državna direkcija za infrastrukturo je razpis objavila konec junija 2023, z njim pa je želela najti izvajalca del, ki bi obnovil postajno zgradbo, zamenjal tire in varnostne naprave, zgradil podhod, perone, novo transformatorsko postajo in druge objekte.
Vrednost posla so na direkciji, ki spada pod okvir ministrstva za infrastrukturo (vodi ga Alenka Bratušek), ocenili na slabih 29 milijonov evrov (brez DDV), a ker je naročnik v odprtem postopku prejel eno ponudbo, je na koncu ta obveljala. “Ponudnik je na pogajanjih dne 28. 11. 2023 predložil končno ponudbo v višini 50.713.180,47 EUR z DDV” so zapisali z ministrstva in dodali, da je bila “ponudbena vrednost gradbenih del znotraj okvirjev celotnega projekta in posledično ni bilo potrebno pristopiti k izdelavi novelacije investicijskega programa”. Zanimalo nas je, kako so urejene plačilne obveznosti v pogodbi, zato smo povprašali neposredno na ministrstvo, a odgovora še nismo prejeli.
Kdo so izvajalci?
Mestna občina Nova Gorica je na svoji spletni strani 1. februarja objavila, da se je prenova začela in prenova kot taka seveda ni sporna. Domnevno sporno je dejstvo, da bo šlo iz žepa davkoplačevalcev okrog 22,8 milijona več, kot bi bilo potrebno, in to zato, ker se je na razpis prijavil samo en izvajalec. In kdo so izvajalci prenove?
Je naključje, da je med izvajalci gradbenih del poleg SŽ ŽGP Ljubljana d. d., GH HOLDING d. o. o. in ISKRA d. o. o. tudi Konzorcij podjetij Kolektor Koling d. o. o. Kolektor Koling, ki je v lasti skupine Kolektor.
V njej ima glavno besedo Stojan Petrič. Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki je v lasti Slovenskih železnic, vodi Dušan Mes. Lastnik in direktor GH Holding je Blaž Miklavčič. Iskro lastniško obvladuje Dušan Šešok. Govorimo o znanih podjetnikih, med katerimi so znani obrazi iz privatizacijskih in tajkunskih zgodb in ki se redno napajajo na državnih poslih.
Alenka Bratušek je za slovenske gradbene barone že leta kot politična gos, ki leže zlata jajca – najprej kot premierka, zdaj pa že drugič kot ministrica za infrastrukturo. Nobeno naključje ni, da jo je vzporedni mehanizem postavil na čelo resorja, ki je tako kritično pomemben za črpanje javnega denarja v zasebne žepe bivših predstavnikov Kučanovega Foruma 21.
Pri gradnji drugega tira, ki je priletel v roke Kolektorju, je takrat želela izključiti tuje investitorje, čeprav je to pomenilo luknjo v proračunu, kasneje pa je analiza Mednarodnega transportnega foruma dokazala, da gradnja drugega tira ekonomsko ni bila upravičena. Gradnja drugega tira se je pod njenim vodstvom podražila za 9,3 odstotka na več kot milijardo evrov, zaključek gradbenih del pa je predviden sredi leta 2026 in ne konec leta 2025, kot so načrtovali. Logično, da sta višjo ceno na račun davkoplačevalcev Bratuškova in Petrič proslavila – kar z objemom.
Tanja Brkić