Po naših informacijah naj bi bili v pravni naslednici ZKS, SD, kjer se vsaj navzven trudijo ustvarjati vtis neke normalnosti, vse bolj nezadovoljni z radikalcem Milanom Brglezom, ki ne more iz svoje kože in svojo retoriko še najbolj spominja na trde komunistične diktatorje nekega drugega obdobja. Tako vse bolj očitna postajajo razhajanja med njegovimi stališči in SD in še bolj evropsko skupino S&D, tako da bi mnogi iz SD Brgleza najraje nagnali, kot so ga pred tem že iz SMC.
V Socialnih demokratih Dejana Židana naj bi bili številni vse bolj nezadovoljni zaradi delovanja radikalca Milana Brgleza, nekateri naj bi ga najraje kar nagnali, tako kot so mu malo več kot leto nazaj pokazali vrata že v Stranki modernega centra. Kot je znano, so SD pravna naslednica Zveze komunistov Slovenije in že leta vse napore vlagajo v to, da se vsaj navzven pokažejo kot moderna in progresivna stranka, pa čeprav so vzorci delovanja isti že zadnjih sedemdeset let, Brglez, ki je poleti romal v rojstno mesto svojega idola Karla Marxa Trier pa se pri sploh ne trudi, njegova retorika še najbolj spominja na tisto trdih komunistov iz 70. let prejšnjega stoletja ali pa kakšnega severnokorejskega politika. Sicer je res, da takšno obnašanje in stališča, vsaj kratkoročno, stranki prineseta nekaj političnih točk skrajno levega dela volilnega telesa, a dolgoročno SD na takšen način ne bodo mogli prevzeti vlade, kar je jasno tudi vodstvu stranke.
Razhajanja med Brglezom in SD, ki se vsaj trudi oblikovati javno podobo, vse očitnejša
Prav odkar je Brglez pristal na milijon evrov vredni funkciji evropskega poslanca, razhajanja med njegovimi skrajnimi stališči in SD ter evropsko skupino S&D prihajajo vse bolj do izraza. Med drugim je pozornost vzbudil s svojim nasprotovanjem imenovanja španca Josepa Borella na mesto visokega predstavnika Evropske unije za zunanjo politiko, pa čeprav prihaja iz sestrske socialistične stranke: “Drage (FB) prijateljice in prijatelji, upam, da je vsaj vam jasno, da to uradno sporočilo S&D ni bilo dano tudi v mojem imenu. In da mi ni treba posebej utemeljevati, zakaj to tudi povem. Prej gre za dejanski vzrok nesoglasij v naši politični skupini. In nerazumevanje vladavine mednarodnega prava.” Ob tem ga je klovnovski poslanec Franc Trček in njegov kolega s Fakultete za družbene vede zbadljivo spomnil, da se lahko priključi “novi” levici ali Evropski ljudski stranki. No, prav Trček je že lansko leto razkril, kako je bil Brglez, ki na FDV ni uspel “prilesti” dlje od naziva docenta na listi za “odstrel” in je prav zato pobegnil s fakultete v politiko.
Kot smo na Nova24TV že poročali, Brglez prav tako ni mogel iz svoje kože pri glasovanju o Resolucijo zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope v Evropskem parlamentu, pa čeprav so vsi prisotni slovenski evropski poslanci, vključno z zloglasno Tanjo Fajon omenjeno resolucijo podprli. Brgleza pač moti, da ta resolucija izenačuje njemu tako ljub komunizem z drugo stranjo istega kovanca, fašizmom in nacizmom.
Prav tako je članom SD v okviru sestankov njihovega strokovnega sveta za zunanjo politiko po naših informacijah hitro postal jasen Brglezov domet, ki naj bi ga intelektualno močno nadvladoval celo družbeno nekoliko sprejemljivejši Matjaž Nemec, ki predseduje odboru za zunanje zadeve v Državnem zboru. Da, tisti Nemec, ki je uspel maturirati šele pri 27 letih na centru za dopisno izobraževanje. Prav Nemec se je težko sprijaznil tudi s tem, da ni bil izvoljen v Evropski parlament. Kandidiral je namreč kot 2. kandidat na listi SD, Brglez pa ga je prehitel z neuglednega 4. mesta, v veliki meri po zaslugi komandanta Franca Severja Frante, ki mu po posredovanju uredništva Nova24TV (več o tem TUKAJ) zdaj grozi kazenski pregon zaradi sodelovanja pri izvensodnih pobojih Slovencev.
Rok Krajnc