Vidni član Socialnih demokratov in nekdanji finančni minister Franc Križanič je ujet v politično odgovornost v kar dveh korupcijskih aferah, vrednih v denarju več kot dve milijardi evrov – to sta Teš 6 in zadeva Farokh, v kateri so banksterji v NLB oprali milijardo dolarjev za iranski režim. Prav tako nosi politično odgovornost za prepozno saniranje bančne luknje. To so ugotovile kar tri parlamentarne komisije: Logarjeva, Hanžkova in Möderndorferjeva. Glede na ekonomsko škodo bi morala prav slednja komisija vse topove usmeriti ravno vanj, namesto tega pa strelja tja, kjer ni ničesar. Križanič se kljub znanim dejstvom poteguje za poslanski sedež pri Židanovi stranki Socialni demokrati. Ali bodo v SD dopustili, da imajo v svojih vrstah osebe s tovrstnimi obtožbami in ali bo Križanič obdržal mesto na listi, smo vprašali stranko SD, a odgovora še nismo prejeli.
Celo Möderndorferjevo poročilo ugotavlja, da je v obdobju vlade Boruta Pahorja povsem odpovedal državni vrh. Poleg odgovornosti nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca poročilo najbolj bremeni takratnega ministra za finance Franca Križaniča in zunanjega ministra Samuela Žbogarja ter premierja Pahorja. Politično odgovornost nosijo zato, ker so opustili dolžnostno ravnanje in ker niso zadostno ukrepali, zato so povzročili tveganje za nacionalno varnost, medtem ko bi pranje denarja in financiranje terorizma lahko ogrozila stabilnost delovanja NLB in škodila ogledu države.
Kandidat za poslanca SD Franc Križanič in njegov “šef” Dejan Židan sta se zaradi omenjenega primera znašla tudi pred Logarjevo preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. Franc Križanič, ki je bil del takratnega političnega vrha, poleg predsednika države Danila Türka, predsednika vlade Boruta Pahorja, zunanjega ministra Samuela Žbogarja in notranje ministrice Katarine Kresal, je vedel za pranje denarja, ki je kar dobri dve leti neovirano potekalo v Novi Ljubljanski banki. Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom Anžeta Logarja je Francu Križaniču in Pahorjevi vladi pripisala tudi politično odgovornost pri nastanku bančne luknje.
Križanič je eden od glavnih odgovornih za Teš 6
Komisija je pri ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 tudi ugotovila, da ima največjo politično odgovornost vlada 2008-2011, torej vlada Boruta Pahorja. Komisija odgovornost ponovno pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Križaniču in Mateju Lahovniku. Križanič je bil po ugotovitvah komisije kot nekdanji svetovalec Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) “ves čas obveščen o stanju projekta, a leta 2009 ni opozoril na probleme”. Leto 2009 je bilo namreč po oceni komisije ključno, saj je bilo projekt do decembra 2009 “možno ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in ga na novo strokovno in neobremenjeno premisliti”.
Križanič nalagal denar v davčne oaze in zavajal javnost, da bo Slovenija denar, ki ga je poslala v Grčijo, dobila nazaj
Franc Križanič je tudi v času svojega ministrovanja večkrat zmotno zatrjeval, da se bo Sloveniji finančna pomoč, ki smo jo namenili Grčiji v času hude gospodarske in finančne krize, zagotovo povrnila. Trdil je, da bo izračun, koliko bo Slovenija dobila nazaj, sicer precej zapleten, a da na koncu nobena od držav, ki bo sodelovala pri pomoči Grčiji, zaradi tega ne bi smela imeti izgube, je zatrjeval leta 2010. Križanič je znan tudi kot eden najglasnejših nasprotnikov davčnih oaz, a se je pozneje izkazalo, da je tudi sam vlagal denar v davčne oaze, saj je od leta 2007 solastnik investicijske družbe Demifin, katere edina naložba so delnice zaprtega sklada tveganega kapitala P&S East Growth.
A. G.