Med evropski voditelji je zaznati paniko ob ponovnih pozivih Donalda Trumpa k obrambni osamosvojitvi EU in ob mirovnih pogovorih ZDA in Rusije. “Danes se v Parizu srečujejo razočarani evropski voditelji, ki so za vojno in proti Trumpu, da bi preprečili mirovni dogovor v Ukrajini,” je povedal Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.
Današnje srečanje prihaja v luči novice, da sta se Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin dogovorila o začetku pogovorov za končanje vojne v Ukrajini. Po nekaterih informacijah so evropski voditelji prejeli seznam vprašanj s strani ZDA o morebitnem varnostnem angažmaju njihovih držav v Ukrajini, kar jih je postavilo pred težko dilemo – ali slediti lastnim vojnim načrtom ali se prilagoditi novim razmeram, ki jih narekuje Washington.
Panika je bila še posebej očitna na letošnji Münchenski varnostni konferenci, ki je po mnenju njenih udeležencev prerasla v evropsko nočno moro. “Nič usmiljenja za veleposlanika Christopha Heusgena, trenutnega predsednika Münchenske varnostne konference in nekdanjega enega glavnih arhitektov spodletele politike Angele Merkel,” je zapisal češki politik Jakub Janda. Ob tem je dodal, da je bil Heusgen eden ključnih zagovornikov nemške politike popuščanja Rusiji, ki je omogočila projekt Severni tok 2, kar je po njegovem mnenju pripeljalo do sedanje krize.
Zero remorse for Ambassador Christoph Heusgen, current chair of Munich Security Conference and previously one of lead architects of Merkel failed policy.
He was behind the German appeasement of Russia, he was behind German greed selling out Ukraine called Nord Stream 2.
He is…
— Jakub Janda 楊雅嚳 (@_JakubJanda) February 17, 2025
Donald Trump je že večkrat pozval evropske države, naj povečajo svoje obrambne izdatke in se manj zanašajo na ZDA za zagotavljanje svoje varnosti. Že med svojim prvim predsedovanjem je kritiziral evropske članice Nata, zlasti Nemčijo, ker niso izpolnjevale dogovorjenih obveznosti glede financiranja obrambe.
V nedavni izjavi je Trump dejal, da ne bi zaščitil držav, ki ne plačujejo “pravičnega deleža”. S tem je jasno namignil, da bi morebitna prihodnja administracija pod njegovim vodstvom spremenila dosedanji ameriški pristop do varnosti Evrope.
V vednost in ravnanje. https://t.co/Bz2FM2qMK7
— Žiga Turk (@ZigaTurk) February 17, 2025
Evropski odzivi so različni. Francija zagovarja večjo strateško avtonomijo Evrope na področju obrambe, vendar brez jasnega načrta, kako to doseči. Nemčija in druge evropske države se medtem še vedno močno zanašajo na ameriško varnostno zagotovilo. Dejstvo pa je, da se bodo morale evropske države hitro prilagoditi novim varnostnim razmeram. Ali bo EU sposobna oblikovati skupno obrambno politiko in se postaviti na lastne noge, pa ostaja odprto vprašanje.
Sara Kovač