V Bruslju poteka EU vrh o novem EU obrambnem načrtu. Poljska in Danska sta zainteresirani za francoski predlog glede razširitve francoskega jedrskega varovanja, Slovaška in Madžarska pa do skupnih usmeritev kažeta določeno zadržanost. Vodstvo EU poudarja prelomni pomen dogodka, zlasti pa krepitve obrambnih zmogljivosti kontinenta v luči ruske nevarnosti.
Voditelji 27 držav EU v četrtek sestankujejo v Bruslju na izrednem zasedanju Evropskega sveta. Jasno je, da je prihodnost kontinenta neznanka. Ob odločitvi predsednika Donalda Trumpa, da se ZDA distancirajo od evropske varnosti in odločni zahtevi za končanje vojne v Ukrajini, celo z agresivnimi zahtevami, da naj Ukrajina popusti Rusiji, bodo voditelji iskali nove načine za financiranje obrambe in oboroževanje, poroča Politico.
Poljska in Baltske države želijo konkretne zaveze evropskih držav glede financiranja obrambe. Na mizi so tudi predlogi, kot je banka za vnovično oborožitev. Ob možnosti za pomoči Ukrajini naj bi se voditelji posvetili tudi vprašanjem, kdaj bi se Ukrajina lahko dejansko pridružila EU. Težavo predstavlja madžarski premier Viktor Orban, ki je zagrozil z vetom. Podobni namigi so prišli tudi s slovaške strani.
Tusk je naklonjen širitvi francoskega jedrskega dežnika
Govora je o pričakovani skupni izjavi (skupnih sklepih Sveta). V primeru da to ne bo mogoče, bi bil predsednik Sveta António Costa primoran izdati izjavo v svojem imenu, ob tem pa bi ga podprlo 25 ali 26 držav članic, kar bi pokazalo določeno neenotnost evropskega bloka. Jedrsko zaščito, ki jo ponuja Francija, pa si verjetno želita Poljska in Danska.
Ob tem je treba povedati, da francoski predlog ni nov, vendar zanj v preteklosti ni bilo posluha. Da je zamisel na mestu, je sicer potrdil francoski predsednik Donald Tusk (slednji še meni, da je čas, da se Evropa poda v oboroževalno tekmo z Rusijo). Tudi verjetni naslednji nemški kancler Friedrich Merz je že izrazil interes za pogovor o tej temi. Tudi danska voditeljica Mette Frederiksen je v četrtek zavzela podobno stališče.
Luksemburg: Evropski svet mora nadaljevati s predlogi pomoči Ukrajini
Poljska si sicer že dolgo časa prizadeva za ameriško jedrsko orožje na svojih tleh. Oglasil se je tudi slovaški premier Robert Fico, ki je danes doma pred poslanci dejal, da ga predlog ne zanima. Fica bo težje pridobiti za skupno stvar, ker pogosto zagovarja proruska stališča in ker je jezen na Ukrajino, da je ustavila tranzit ruskega plina preko svojega ozemlja v srednjo Evropo.
Po novem sicer obstajajo možnosti, da bi Komisija, Slovaška in Ukrajina našle nove rešitve glede tranzita ruskega plina. Luksemburški premier Luc Frieden se ne osredotoča na Viktorja Orbána (in v manjši meri na Roberta Fica). Frieden je novinarjem pred četrtkovim zasedanjem povedal, da se Evropski svet ne bi smel osredotočati na tiste, ki se ne strinjajo, in bi moral preprosto nadaljevati s predlogi pomoči Ukrajini brez popolne odobritve celotne EU.
Metsola: Skrajni čas je, da se denar začne namenjati za obrambo
Tudi predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je dejala, da je skrajni čas za to, da se denar začne namenjati za ključne zadeve (obrambo). Prepričana je, da je varnost Ukrajine tudi varnost Evrope ter da mora evropska skupnost dodatno vlagati v skupno obrambo, da bi preprečila prihodnje grožnje iz Rusije. Ključno je, da se Evropa postavi na lastne noge.
Odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je zadovoljen, da je ukrajinski kancler Volodimir Zelenski nakazal, da se je pripravljen pogovarjati o prekinitvi ognja z Evropo, Rusijo in ZDA. Oglasila se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je novinarjem dejala, da je današnji izredni vrh Evropskega sveta “prelomen trenutek za Evropo”.
Tajni pogovori Trumpovih sodelavcev z ukrajinsko opozicijo
Portal Politico sicer poroča, da imajo štirje tesni sodelavci Donalda Trumpa tajne pogovore z ukrajinskimi nasprotniki Zelenskega. To se dogaja ravno v času, ko Washington stopnjuje svoje pritiske na Zelenskega, da naj odstopi. Pogovori naj bi potekali v Kijevu.
Da Zelenski ostaja na predsedniškem mestu, je skladno z ustavo
Po navedbah treh ukrajinskih parlamentarcev in ameriškega republikanskega strokovnjaka za zunanjo politiko so se visoki Trumpovi zavezniki pogovarjali z voditeljico ukrajinske opozicije Julijo Timošenko, ambiciozno nekdanjo premierko, in visokimi člani stranke Petra Porošenka, neposrednega predhodnika Zelenskega na mestu predsednika.
Razprave so bile osredotočene na vprašanje, ali lahko Ukrajina izvede hitre predsedniške volitve. Volitve so sicer odložene, dokler je Ukrajina v vojnem stanju, kar je skladno z ustavo. Rusija bi izvedbo volitev lahko izkoristila za ustvarjanje kaosa v državi. Najnovejša javnomnenjska raziskava kaže, da ima Zelenski še vedno udobno prednost v tekmi za predsedniški položaj pred ostalimi morebitnimi kandidati.
Domen Mezeg