Ministrstvo za finance na čelu z Dušanom Mramorjem je dalo v javno razpravo predloge o spremembi davčne zakonodaje, medtem ko je državni zbor proračun za 2016 že potrdil. Ekonomist Bernard Brščič pravi, da je Mramorjeva davčna reforma slaboumna ter da podjetnike obravnava kot zločince, prebivalcem pa sporoča, naj postanejo paraziti v javni upravi.
Dušan Mramor, nekoč že finančni minister v Ropovi vladi (2002–2004), po desetih letih kot eden ključnih članov Cerarjeve vlade ponovno nastopa na stolčku finančnega ministra. Nedavno je predstavil obsežen komplet novih davkov, ki so ga v časniku Finance pospremili z vprašanjem “Iz koga se norčuje ministrstvo za finance?” Tokratna davčna reforma zajema Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter Zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev.
Spremembe davčne reforme le še v rokah lektorja
Ministrstvo za finance je za javno razpravo o predlogih nove davčne zakonodaje dalo na voljo deset dni, ironija pa je ta, da je proračun za 2016, ki te davke vključuje, državni zbor že sprejel. Čemu je torej namenjena navidezna javna razprava, ki ne more ničesar doprinesti k vsebinskim spremembam, ne ve nihče. Potem ko so novi davki že sprejeti, obstaja samo en človek, ki lahko spreminja besedila – lektor, in sicer s tehničnimi popravki.
Bernard Brščič, ekonomist, član Zbora za republiko in sodelavec londonskega inštituta CRCE – Centre for Research into Post-Communist Economies: “Mramorjeva davčna reforma je slabouma. Filozofija te davčne reforme je v tem, da z našo javno porabo enostavno ni nič narobe, da je pot v blaginjo in gospodarsko rast tlakovana z visoko deficitno financirano javno porabo in državnimi izdatki – in rezultat bo gospodarska rast. Reforma pojmuje, da so podjetniki zločinci, nebodigatreba, kot da so podjetniki razredni sovražnik in da je javni sektor tisti, ki zagotavlja gospodarski razvoj.”
S spremembami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb finančno ministrstvo med drugim predlaga ukinitev olajšave za zaposlovanje in znižanje olajšave za investiranje, prav tako predlaga znižanje olajšave za investiranje ter za vlaganja v raziskave in razvoj. Dodaja še ukinitev ugodnosti pri družbah tveganega kapitala.
Za javno upravo poglabljanje proračunske luknje, za gospodarstvo pa ne
Ob predstavitvi osnutka proračuna so se z glasnimi protesti oglasili sindikati javnega sektorja, ki so zahtevali pogajanja glede plač v javnem sektorju, kar ob že sprejetem proračunu za 2016 ne bi bilo možno, saj je v njem med drugim predvidena masa plač. Država jim je popustila, kljub temu da s tem kaže močno neupoštevanje priporočil Evropske komisije, ki se nanašajo na racionalizacijo in izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja ter nasprotovanje strategiji razvoja javne uprave.
Morda vas zanima tudi: Povsod je lepo, a v javni upravi najlepše
“Če si posranec in popustiš sindikatom na celi črti, pomeni, da moraš ta denar dobiti od nekje drugje, in Mramor ga misli pridobiti tako, da bo ožel gospodarstvo kot limono. Reforma je še enkrat več slaboumna, saj temelji na ideji, da lahko priviješ davčni vijak, kolikor gre, gostitelj (gospodarstvo) pa ne bo nikoli crknil,” razlaga Brščič.
Zakon o dohodnini predlaga podaljšanje veljavnosti četrtega davčnega razreda z mejno davčno stopnjo 50 odstotkov do leta 2020. Prav tako podaljšuje 25-odstotno obdavčitev kapitalskih dobičkov in dobičkov od prodaje nepremičnin. Enako kot za gospodarstvo velja tudi za posameznike, ki opravljajo dejavnost.
Evropske države se strinjajo z nižanjem obdavčitev za gospodarstvo, Mramor “ve bolje”
“Reforma pojmuje, da so podjetniki zločinci, nebodigatreba, kot da so podjetniki razredni sovražnik in da je javni sektor tisti, ki zagotavlja gospodarski razvoj,” je dejal Brščič.
Slovenija tako spada med države z neprijaznimi obdavčitvami gospodarstva. “Če pogledate podatke, je v Sloveniji delež javne porabe v BDP-ju 49,3 odstotkov, medtem ko je v primerljivih državah iste razvojne stopnje ta vsaj za 6 do 7 odstotnih točk nižji (Slovaška 41,8 odstotkov, Češka 42,0 odstotkov, Poljska 41,8 odstotkov, Estonija 38,8 odstotkov,” pojasnjuje Brščič. Dodaja, da ga reforma spominja ne le na leto 2004, ampak gre – gledano doktrinalno – za “uresničevanja programa Združene levice in vrnitev nekih dezevuiranih idej iz 80-ih let.”
“V naslednjih korakih lahko pričakujemo uvedbo delovnih brigad in delovnih sobot, kar je minister sam povedal lani v intervjuju za Mladino, češ da mu to nič ni tujega,” napoveduje Brščič.
Sporočilo prebivalcem: “Postanite paraziti v javni upravi”
Brščič meni, da je Mramorjeva davčna reforma nastrojena proti varčevanju in proti investiranju. Z njo Mramor prebivalcem Slovenije sporoča: “Ne bodite podjetniki, ne varčujte, ne investirajte, ampak bodite paraziti v javnem sektorju.”
Anja Dangubič