Za slovenske “družbeno čuteče” socialdemokrate je uvoz filipinskih migrantov izvrstna poslovna priložnost. Preiskovali smo povezavo med osebnimi odnosi nekdanjega kranjskega župana Boštjana Trilerja in njegove soborke za bolj “egalitarističen” jutri ter hkrati ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon. Nenavadno naključje je, da prav ona na eni strani strani oglašuje uvoz Filipincev na njeni turneji po Aziji, njen strankarski kolega pa v Sloveniji skrbi za nastanitev filipinskih delavcev – njegovo podjetje namreč skrbi za to, da živijo v skoraj sužnjelastniških razmerah.
Kot smo poročali, je podjetje Workforce filipinske migrante nastanilo v človeka nevrednih prostorih. Prav nihče od večinskih medijev ni izpostavil dejstva, da je direktor podjetja nekdanji pomemben politik Socialnih demokratov in osebni prijatelj Tanje Fajon, ki po Filipinih metaforično kot kak socialistični Alonso de Cortez išče poceni delovno silo – predvsem za zavožen slovenski zdravstveni sistem.
Ker je ta medij edini, ki je to – za socialne demokrate in sploh levo koalicijo – neprijetno temo povezal z organiziranim poslovanjem z migranti, smo na ministrstvo, pristojno za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi Fajonova, naslovili nekaj vprašanj.
Zanimalo nas je naslednje:
2. Ali je ministrica kadar koli usklajevala delo zunanje ministrice s poslovnim interesom direktorja družbe Workforce Boštjanom Trilarjem?
3. Je Boštjan Trilar pri ministrici za zunanje zadeve kadar koli lobiral za povečanje možnosti prihoda filipinskih delavcev v Slovenijo?
Ministrstvo se spreneveda
Odgovor ministrstva je bil izmuzljiv. Z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve so sporočili, da odločno obsojajo prikazane kršitve pravic filipinskih delavcev v Sloveniji, zlasti nedopustno slabe bivanjske pogoje in zahtevano plačilo za njihovo “integracijo”. Kot pravijo, je take kršitve potrebno prijaviti organom pregona, ki morajo tudi na medijske objave ustrezno ukrepati.
Zagotavljajo, da je namen Memoranduma o soglasju o sodelovanju med Slovenijo in Filipini na področju dela, ki sta ga 11. marca letos v Manili podpisala Tanja Fajon in filipinski minister za delavce migrante Hans Leo Cacdac, preprečiti takšne nesprejemljive in nezakonite prakse, predvsem pa filipinskim delavcem zagotoviti varno in pravično zaposlovanje ter dostojno delo. Sklicevanje na osebna poznanstva in povezave z ministrico Tanjo Fajon ni nikakršno opravičilo za nedovoljeno ravnanje, na to naj reagirajo organi pregona in pristojne institucije.
V Workforce so po medijskih objavah filipinske delavce preselili v nove prostore. Za slabe bivanjske razmere so prevzeli odgovornost. “Zavedamo se, da naš nadzor nad bivalnimi razmerami ni bil zadosten in poslabšanja razmer v spalnih prostorih nismo pravočasno zaznati, kar je privedlo do neustreznih pogojev za delavce. Priložnost, da bi težave prepoznali in pravočasno ukrepali, smo zamudili, kar iskreno obžalujemo. Zato smo vzpostavili boljše sisteme preverjanja in pomoč ter redne preglede nastanitev, da se podobne situacije v prihodnje med našimi delavci ne bodo ponovile.”
“Prezrli” najpomembnejši vprašanji
Za praznimi besedami pa je pomenljivo, da je ministrstvo “prezrlo” vprašanje o tem, ali je Triler oz. njegovo podjetje imelo z ministrico lobistične stike, niti ni odgovorilo na vprašanje, ali je kadar koli usklajevala delo zunanje ministrice s poslovnimi interesom družbe Workforce oz. njenega direktorja. Zato ključno vprašanje še enkrat postavljamo, v upanju, da tokrat le dobimo odgovor nanj.
Če bi se namreč slovenska zunanja politika usklajevala z zasebnimi oziroma poslovnimi interesi članov stranke SD, bi bil to velik škandal, zato je prav, da damo ministrici priložnost, da obtožbe zanika.
I. K.