“Najmanj, kar moramo storiti za zagotovitev stabilnosti in solidarnosti, je oblikovanje močne mednarodne koalicije. Utrditi moramo boj proti deizinformacijam in lažnim novicam ter tako odvzeti kritično orodje populistom,” je na Blejskem strateškem forumu povedala zunanja ministrica in predsednica Socialnih demokratov, ki je pred volitvami delila obljube, ki še do danes ostajajo neizpolnjene.
Na Blejskem strateškem forumu je ministrica Tanja Fajon spregovorila o “populizmu”. Po njeno je populizem največja ovira “globalni solidarnosti” (kar koli naj bi že to pomenilo) in varnosti.
Saj jo razumemo, vemo, od kot izhaja. Iz tradicije, kjer so se njeni politični predniki proti “lažnim novicam” borili, tako kot se še danes Rusi. In ko govorimo o lažnih novicah, govorimo o čemer koli, kar preseka narativ sodobne levice, od migrantske politike, okoljevarstva do kritike državne redistribucije. Vendarle pa je morda čas, da se Fajonova pogleda v ogledalo. Govorimo o političarki, za katero je ceneni populizem modus operandi in jedro njene kariere. Se spomnite, kaj so nam obljubljali socialni demokrati pred volitvami? Tista najbolj znana krilatica je bila “do specialista v 100 dneh”. Namesto tega bomo najbrž – glede na trenutne evtanazijske napore – v 100 dneh prišli kvečjemu do obdukcije. Stranka Socialnih demokratov je volitve peljala v prostem teku, zavedajoč se, da so jih strici postavili na stranski tir, zato je bila celotna kampanja praktično čisti, nefiltriran populizem pod vodstvom Tanje Fajon, kjer je bil osrednji motiv deljenje bombončkov.
-
- Obljubljali so uzakonjenje brezplačne šolske prehrane za vse osnovnošolce do septembra 2022: spomnimo, ukrep je nato vlada sprejela za leto 2027, ko bosta Fajonova in Golob le še slab spomin v zgodovini slovenske politike.
- Obljubljali so povečanje dostopnosti do varstvenega dodatka za upokojence – nič takšnega se ni zgodilo, še več upokojencem se pod to vlado godi veliko slabše ko pod Janševo.
- Obljubljali so zaposlitev pomožnega ukrepa v javnem sektorju – ukrep, za katerega smo lahko še srečni, da so nanj pozabili, saj gre ponovno za čisti populizem.
- Obljubljali so ureditev dela na daljavo in pravico do odklopa – namesto pravice do odklopa smo dobili manj denarja za opravljeno delo in delovne sobote.
- Obljubili so obuditev socialnega partnerstva in začetek pogovorov za desetletni socialni sporazum: kot vemo, so zaenkrat pogovori o reformi v javni upravi kljub njim naklonjenim sindikatom zastali.
- Obljubili so določitev referenčnih cen za zdravstvene storitve – spomnimo: prejšnja vlada pod vodstvom vlade Janeza Janše je sprejela zakon o javnem naročanju, s katerim je uvedla referenčne cene, ustanovljen je bil tudi Urad za referenčne cene, trenutna vlada pa ga je ukinila.
Kaj se je zgodilo, ko so začeli vladati? Nič. Preveč so bili zaposleni z zagotavljanjem svojega kadrovksega plena, da bi sploh še utegnili braniti dejstvo, da svojih populističnih krilatic niso uspeli izpolniti.
Vloga SD v času pandemije
Spomnimo, kakšno negativno vlogo sta stranka in Fajonova igrala v času pandemije. Ko se je ves svet zapiral in je bilo od ZDA, do Kitajske, od Indije do Avstralije samo po sebi umevno, da je potrebna izolacija, so socialni demokrati “kolesarili za svobodo” – tako v času prvega kot drugega vala pandemije. Brez mask, ki so jih priporočali strokovnjaki.
Ne pozabimo, da so prav socialni demokrati pod vodstvom Fajonove začeli sramotno populistično akcijo, ki je agitirala proti nošenju mask za otroke in za odpiranje šol (oboje je bilo v diametralnem nasprotju s tem, kar so priporočali strokovnjaki).
Nacionalni inštitut za javno zdravje je ravno v času sramotne politične akcije objavil podatke o deležu okužb med vrtci, osnovnimi šolami in srednjimi šolami. Pokazala se je velika razlika med kategorijami otrok, ki so morali obvezno nositi maske (srednje šole), in otroki, ki so obiskovali vrtec in osnovne šole. Delež okuženih med srednješolci v obdobju med 26. septembrom in 3. novembrom 2021 nikoli ni presegal 0,5 odstotka. Strm porast okužb pa je bil zabeležen med otroki, ki so obiskovali vrtce in osnovnošolci – 2,8 in 3,5 odstotka na vrhuncu. Ti otroci pa so nato šli domov k staršem, starim staršem, bili so v stiku s starešimi občani iz okolice. Ravno zaradi teh skupin se je virus nezadržno širil naprej vse do najranljivejših – tudi zato je dnevno umiralo tudi po 60 Slovencev dnevno. Mirno lahko zatrdimo, da je takratni populizem SD bil smrtonosen za marsikaterega Slovenca. Eno je, če se hecajo z enovrstičnicami tipa “v 100 dneh do specialista”, ki se jim smejijo tudi levičarji, drugo pa, ko sredi pandemije sprožajo akcije, ki neposredno ogrožajo življenja ljudi.
Je Tanja Fajon govorila o sebi?
Upoštevaje zgoraj zapisano je govor Fajonove še bolj presunljiv. Res je videti, kot da je v afektu psihološke represije govorila o svoji stranki in o tem, kako jo je vodila.
“Sprevračanje in potvarjanje dejstev zaradi politične preračunljivosti povečujejo napetosti v naši družbi in spodkopavajo znanost, zdravo pamet ter naše temeljne vrednote,” je rekla ministrica, ki se je kot evropska poslanka in predstavnica opozicije v nasprotju z vsemi nasveti stroke sredi pandemije pojavila na množičnih protestih brez maske in zraven še podžigala ogenj nezadovoljstva.
“Kako se lahko borimo proti podnebnim spremembam, če nekateri vztrajno trdijo, da jih ni,” je še povedala. Fajonova je namreč mojstrica posebne vrste populizma, ki mu v filozofiji pravimo zmota slamnatega moža oz. strašila. Fajonova v svoj govor zajame celotno skupino ljudi, ki se ne strinjajo s trenutno redistribucijsko zeleno politiko, ki nima nikakršnega učinka razen revščine in jih stlači v neko specifično podskupino tistih, ki trdijo, da podnebnih sprememb sploh ni. S tem tudi kritike okoljskih politik (ki verjamejo, da okoljske spremembe obstajajo) vrže v isto vrečo zanikovalcev znanosti. Gre za pogost politični manever, a za manever, ki je v svojem bistvu povsem populističen.
Tanja Fajon je namreč političarka, še več, je političarka politične opcije, ki nikoli v zgodovini ni naredila nič koristnega za Slovenijo (veliko pa škodljivega), a vendarle pogosto zmaga na volitvah. Za takšno politično opcijo pa populizem ni le eno, temveč osrednje politično orodje.
I. K.