Zloglasna levičarska evroposlanka Tanja Fajon iz vrst Židanovih Socialnih demokratov, nekdanja poročevalka režimske TV Slovenija iz Bruslja, organizira posvet z naslovom Vloga neodvisnih medijev pri demokraciji v Evropi. Zelo nenavadno, sploh zato, ker je bila Fajonova nekoč novinarka javne RTV in je redno ter zelo dovzetno delala reklamo za Boruta Pahorja, s svojim aktivizmom pa si je prislužila dobro plačano službo evropske poslanke. Že takrat je kazala pravo obarvanost, kar pa ni zgled neodvisnega novinarstva, niti s tem ni pripomogla k bolj demokratični ureditvi. Na posvet bo povabila “strokovnjakinjo” za medije Sandro Bašić Hrvatin, čeprav bi bilo bolj prav, da bi tja povabila novinarja Jožeta Možino, resnično žrtev napadov na neodvisno novinarstvo.
V vabilu na dogodek Tanja Fajon na dolgo in široko dolgovezi o tem, kako zaskrbljujoče naj bi bilo stanje “javnih”, tj. državnih medijev v Evropi. Ogrožena naj bi namreč bila njihova neodvisnost, njihovo financiranje in povečeval naj bi se pritisk na delovanje njihovih novinarjev. Pri tem izpostavlja primer Madžarske, kjer naj bi bila državna televizija pod “polno kontrolo” tamkajšnjega predsednika vlade Viktorja Orbána, do katerega ne skriva sovraštva, “pritisk na zavrnitev letnega poročila” češke televizije, “politično čiščenje” na poljski televiziji, “povečane politične pritiske” na litovsko televizijo, prav tako pa izpostavlja pritiske, ki naj bi se dogajali na hrvaški televiziji. Če ste bili pozorni, kaj imajo skupnega naštete televizije, ki naj bi bile v takšni krizi, da je po mnenju Fajonove v Bruslju potrebno organizirati posvet: vse se nahajajo v državah, kjer so na oblasti desno-sredinske vlade, ki niso pripravljene pristati na neomejeno število migrantov.
Če katera država, ima Slovenija težave z neodvisnim novinarstvom
Ne gre torej za resnično skrb za neodvisno delovanje medijev, pač pa za še en poskus, s katerim levičarji želijo ustvarjati pritisk na vlade, ki jim je mar za varnost v svojih državah, ter jih smešiti kot protidemokratične in avtoritarne. Trdi še, da imajo državni mediji nepogrešljivo vlogo pri ohranjanju in krepitvi demokracije, služili pa naj bi kot čuvaji pred koruptivnostjo institucij, kako ironično: ravno država je največji vir korupcije. Njeno vsiljevanje občutka pomembnosti državnih medijev, ki so običajno strošek davkoplačevalcev, pa prav tako ne drži, obstaja namreč mnogo držav z dolgo demokratično tradicijo, ki ne silijo državljanov k plačevanju stroškov obratovanja državnih medijev. Pomembno pa je, po drugi strani, da država omogoča konkurenčno okolje za delovanje številnih različnih medijev, kar omogoča državljanom dostop do različnih informacij, konkurenčnost med mediji pa prav tako krepi njihovo kakovost. In Slovenija v tem smislu močno zaostaja in ni ravno zgled države z nepristranskim ter uravnoteženim medijskim prostorom. Kar 90 odstotkov medijev je namreč levo usmerjenih, kar je v nebo vpijoč primer pristranskosti.
Ne gre torej za resnično skrb za neodvisno delovanje medijev, pač pa za še en poskus, s katerim levičarji želijo ustvarjati pritisk na vlade, ki jim je mar za varnost v svojih državah, ter jih smešiti kot protidemokratične in avtoritarne. Trdi še, da imajo državni mediji nepogrešljivo vlogo pri ohranjanju in krepitvi demokracije, služili pa naj bi kot čuvaji pred koruptivnostjo institucij, kako ironično: ravno država je največji vir korupcije. Njeno vsiljevanje občutka pomembnosti državnih medijev, ki so običajno strošek davkoplačevalcev, pa prav tako ne drži, obstaja namreč mnogo držav z dolgo demokratično tradicijo, ki ne silijo državljanov k plačevanju stroškov obratovanja državnih medijev. Pomembno pa je, po drugi strani, da država omogoča konkurenčno okolje za delovanje številnih različnih medijev, kar omogoča državljanom dostop do različnih informacij, konkurenčnost med mediji pa prav tako krepi njihovo kakovost. In Slovenija v tem smislu močno zaostaja in ni ravno zgled države z nepristranskim ter uravnoteženim medijskim prostorom. Kar 90 odstotkov medijev je namreč levo usmerjenih, kar je v nebo vpijoč primer pristranskosti.
Vprašamo se lahko tudi, zakaj namesto blatenja vzhodnoevropskih držav Tanja Fajon nikoli ne izpostavi problema financiranja režimskega POP TV, ki je sicer medij v privatni lasti, hudo sporno pa je njihovo financiranje. Pro Plus, pod okrilje katerega sodi POP TV, namreč izkorišča svoj prevladujoč položaj na trgu in je na ta način v kot stisnil ponudnike televizijskih vsebin, ki morajo za vsakega uporabnika odvesti 3 evre nadomestila, ne glede na to, ali si uporabnik želi gledati POP TV ali ne. Od operaterjev so namreč izsilili to, da ne smejo ponujati programskih shem, ki ne vsebujejo POP TV.
Posvet organizirajo sami levičarji
Če ste prebrali prvi odstavek, vam je jasno, da s takšnim posvetom noben desnosredinski ali sredinski politik ne bi želel imeti nič. Prav ste imeli, poleg Tanje Fajon, ki je v Evropskem parlamentu članica progresivcev in socialistov (P&S), posvet organizirajo še štirje levičarji. Prvi je strankarski kolega iz Avstrije Eugen Freund, član opozicijske SPÖ. Naslednja sta socialna liberalca iz skupine ALDE, Cecilia Wikström iz Švedske ter Petras Auštrevičius iz Litve. O tem, kakšni ljudje se znajdejo v tej politični skupini, pove vse, da njihove barve v Sloveniji predstavljajo Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek, člani pa naj bi si želeli postati tudi v Listi Marjana Šarca. Pri organizaciji posveta sodeluje tudi predstavnik pretežno desnosredinske poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Tadeusz Zwiefka iz Poljske, pri čemer velja opozoriti, da se njegova domača stranka na Poljskem uvršča na levo stran političnega pola. Poljaki so se pač naučili lekcij iz komunizma in ne želijo več tvegati z izvolitvijo socialistov ali socialnih liberalcev.
Če ste prebrali prvi odstavek, vam je jasno, da s takšnim posvetom noben desnosredinski ali sredinski politik ne bi želel imeti nič. Prav ste imeli, poleg Tanje Fajon, ki je v Evropskem parlamentu članica progresivcev in socialistov (P&S), posvet organizirajo še štirje levičarji. Prvi je strankarski kolega iz Avstrije Eugen Freund, član opozicijske SPÖ. Naslednja sta socialna liberalca iz skupine ALDE, Cecilia Wikström iz Švedske ter Petras Auštrevičius iz Litve. O tem, kakšni ljudje se znajdejo v tej politični skupini, pove vse, da njihove barve v Sloveniji predstavljajo Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek, člani pa naj bi si želeli postati tudi v Listi Marjana Šarca. Pri organizaciji posveta sodeluje tudi predstavnik pretežno desnosredinske poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Tadeusz Zwiefka iz Poljske, pri čemer velja opozoriti, da se njegova domača stranka na Poljskem uvršča na levo stran političnega pola. Poljaki so se pač naučili lekcij iz komunizma in ne želijo več tvegati z izvolitvijo socialistov ali socialnih liberalcev.
Na posvet povabljena zloglasna Sandra Bašić Hrvatin
Tanja Fajon na posvet vabi tudi Sandro Bašić Hrvatin, “strokovnjakinjo za medije” in sodelavko Mirovnega inštituta, dobro znanega legla skrajno levičarskih idej, ki se ukvarja s sprevračanjem vrednot, podpiranjem migrantov in napadanjem nasprotnikov. Bašićeva je sicer skozi vso kariero bolj ali manj pripojena na državne jasli, med drugim je svetovala Uradu vlade RS za informiranje, sodelovala pa je celo s privatnimi podjetji, vendar le s takšnimi, ki se pretežno napajajo iz državnih podjetij, kot je na primer Pristop.
Tanja Fajon na posvet vabi tudi Sandro Bašić Hrvatin, “strokovnjakinjo za medije” in sodelavko Mirovnega inštituta, dobro znanega legla skrajno levičarskih idej, ki se ukvarja s sprevračanjem vrednot, podpiranjem migrantov in napadanjem nasprotnikov. Bašićeva je sicer skozi vso kariero bolj ali manj pripojena na državne jasli, med drugim je svetovala Uradu vlade RS za informiranje, sodelovala pa je celo s privatnimi podjetji, vendar le s takšnimi, ki se pretežno napajajo iz državnih podjetij, kot je na primer Pristop.
Upravičeno se sprašujemo tudi, zakaj si Tanja Fajon na posvet ne upa povabiti dr. Jožeta Možine, voditelja oddaje Intervju ter oddaje Pričevalci na TV Slovenija? Možina je bil namreč deležen celo groženj s smrtjo, in sicer s strani Safeta Alibegića, ki je sodeloval tudi z Mirovnim inštitutom. Da, Tanja Fajon na posvet vabi kolegico človeka, ki s smrtjo grozi novinarju TV Slovenija! Naj spomnimo, da se grožnje in pritiski, usmerjeni proti Možini, v zadnjem času le še stopnjujejo, vodstvo RTV pa jih tiho tolerira, prav tako politiki levega pola.
Dobra izbira za sodelovanje na posvetu bi bil tudi novinar TV Slovenija Igor Pirkovič, nekdanji urednik oddaje Tednik. Z mesta urednika oddaje je bil prisiljen odstopiti po tem, ko je po več tednih pogroma nad znanim hrvaškim domoljubnim pevcem Markom Perkovićem Thompsonom pevcu kot eden redkih novinarjev dal besedo, da predstavi svojo stran zgodbe. Koncert Thompsona, za prepoved katerega so pri ministrici za notranje zadeve lobirali tudi s strani Mladega foruma, podmladka Fajonovih SD, je bil prepovedan, odzivi vodstva RTV pa so javnosti dali jasno vedeti, da je svoboda govora na TV Slovenija ogrožena.
Za razliko od Možine ali Pirkoviča, ki na kocko postavljata svojo kariero, da gledalcem predstavita resnico, pa je Tanja Fajon kot novinarka TV Slovenija in njena poročevalka iz Bruslja delovala popolnoma drugače. Z režimu naklonjenim poročanjem, zlasti o takratnem evroposlancu Borutu Pahorju, si je zagotovila mesto na vrhu kandidatne liste Socialnih demokratov in si tako zagotovila tudi udobno in dobro plačano mesto v Evropskem parlamentu.
J. Ž.