Pet let stara afera prisluškovanja slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki slovenske arbitraže Simoni Drenik odpira vprašanja odgovornosti nekdanjega zunanjega ministra Karla Erjavca za mednarodni škandal. Erjavec bi namreč moral nositi posledice, saj je samovoljno opustil varnostne ukrepe in ni upošteval navodil Slovenske obveščevalne in varnostne agencije.
Karl Erjavec je svojevrsten politični fenomen, saj nikoli ni objektivno odgovarjal v primerih večji afer. Ko so Janeza Janšo, Jožeta Zagožna, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča skoraj desetletje vlačili po sodiščih, jih šikanirali ter politično onemogočali do zastaranja zadeve Patria, jo je Erjavec odnesel zgolj z obtožbo o nevestnem delu, ki jo je sodišče po hitrem postopku zaključilo v njegov prid – kljub temu, da je bil v času nakupa oklepnikov Patria obrambni minister in je neposredno vodil posel z nakupi. In pri tem ni nikoli občutil političnih posledic.
Z vnovičnim razkritjem prisluškovalne afere slovenske agentke v arbitraži Simone Drenik v pogovoru z arbitrom Jernejem Sekolcem se ponavlja zgodba, ko nihče ne terja odgovornosti tedanjega zunanjega ministra Erjavca, ki je bil Drenikovi neposredno nadrejen, skupaj s Sovo so celo organizirali “tečaje” varnega komuniciranja. Pa vendar, tistega usodnega dne je nekdanji udbovec in arbiter Sekolec (očitno namerno) poklical Drenikovo na domači telefon in Hrvatom na pladnju dostavil afero, s katero so vseskozi izpodbijali arbitražni sporazum.
Erjavec namočil Drenikovo in Sekolca, da bi rešil sebe
Sedaj se dogaja, da si Erjavec ponovno rešuje kožo, mediji pa so pri tem povsem odpovedali. Nekdanji zunanji in zdaj obrambni minister Karl Erjavec pozdravlja odločitev komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs), da obudi preiskavo slovenske agentke v arbitraži Simone Drenik zaradi prisluhov v pogovoru z arbitrom Jernejem Sekolcem. “Prav bi bilo, da zaslišijo tudi Sekolca,” je Erjavec namočil nekdanja sodelavca svojega ministrstva po včerajšnji seji vlade. Toda dejstva govorijo, da bi moral biti on kot zunanji minister še najbolj odgovoren za mednarodno sramoto, ki je ogrozila že tako slab arbitražni sporazum.
Kot smo izvedeli, je Sova v času afere Sekolec-Drenikova vsem vpletenim v arbitraži dala ustrezna navodila za komuniciranje, le da zunanje ministrstvo pod vodstvom Karla Erjavca navodil ni upoštevalo. Ker je kot minister samovoljno opustil varnostne ukrepe, bi ta moral nositi politične posledice, če ne že kakšne druge. Zaradi afere bi moral takratni predsednik vlade Miro Cerar že ob njenem izbruhu Erjavca odstaviti, a tega ni storil, ker bi s tem ogrozil tudi lastno koalicijo in samega sebe.
Sedaj, ko je afera ponovno obujena od mrtvih za dnevne piarovske potrebe vladajoče politike in medijsko olepševanje podobe Marjana Šarca, bi bilo higienično in edino pravilno, da komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb razširi preiskavo tudi na politično odgovornost nekdanjega zunanjega ministra Erjavca.
H. M.