Džamija in islam že desetletja burita slovensko domišljijo. Ideja o džamiji je bila spočeta že v zadnjih letih Jugoslavije, slovenski muslimani pa si vsaj od leta 2001 aktivno prizadevajo, da bi imeli svoj islamski kulturni center. Do sedaj so molitve opravljali v športnih dvoranah in drugih objektih, sedaj pa se jim obeta, da bodo končno dobili težko pričakovano džamijo.
Malo kdo ve, da je na slovenskih tleh nekoč že stala džamija. V Logu pod Mangartom so jo leta 1916 postavili bosanski vojaki postavili, Italijani pa so jo kasneje porušili. Zgodba današnje džamije se je začela leta 2001, ko je bil za prvega muftija v Sloveniji imenovan Osman Đogić.
Danica Simčič prva dala zeleno luč za graditev džamije
Leta 2002 je ljubljanski mestni svet pod vodstvom takratne županje Danice Simčič obravnaval in sprejel osnutek spremembe urbanističnega dokumenta, ki naj bi omogočil gradnjo islamskega kulturnega centra na lokaciji med Malim grabnom in Cesto dveh cesarjev na Viču. V islamski skupnosti so bili takrat veseli, a to veselje ni trajalo dolgo. Svetnik Liste za čisto pitno vodo Mihael Jarc je začel zbirati podpise za razpis referenduma proti gradnji džamije.
Jarcu je uspelo zbrati 11.898 podpisov
Gradnja islamskega kulturnega centra pa je v javnosti povzročila hude polemike. V letu 2004 je Jarcu uspelo zbrati 11.898 podpisov za razpis referenduma. Jarc je bil takrat proti gradnji, predvsem pa proti minaretu. Mestni svet je na seji nato potrdil razpis referenduma, a je sklep o razpisu zadržalo ustavno sodišče, ker sta se županja in islamska skupnost pritožila. Ustavni sodniki so se v maju 2004 odločili, da sklep o razpisu referenduma razveljavijo, saj naj bi ta referendum “pripadnikom islamske verske skupnosti preprečil izpovedovati vero v objektu, ki je tradicionalen za njihovo izpovedovanje vere in opravljanje verskih obredov”.
Janković je bil za islamsko skupnost pravi blagoslov
Mandat Simčičeve pa se je, preden je v zvezi z džamijo lahko naredila kaj več, iztekel. Zdelo se je, da s projektom ne bo nič. Potem pa se je zgodil Zoran Janković, ki je stopil v kontakt z Islamsko skupnostjo, mestni svet Ljubljane pa ji je novembra 2008 potrdil prodajo zemljišča na Parmovi ulici za namen izgradnje džamije z minaretom.
“Do tega trenutka smo prehodili dolgo, trnovo in težko pot. Težko verjamem, da smo končno podpisali pogodbo za gradnjo islamskega kulturnega centra. To je krona vseh naporov, izkušenj, hrepenenj, želja in molitev, ki smo jih izrekali za ta trenutek,” je leta 2013 ob polaganju temeljnega kamna povedal sedanji mufti Nedžad Grabus.
Jarc je zopet izgubil in gradnja se je lahko začela
Mihael Jarc, ki je že za časa Simčičeve uspešno zbral skoraj 12.000 podpisov za razpis referenduma proti gradnji džamije, je tudi tokrat napovedal enako potezo županu Jankoviću. Župan Jarcu soglasja za zbiranje podpisov ni dal, zato se je svetnik pritožil na upravno sodišče, ki je dosodilo njemu v prid. A Janković tudi v drugo ni dovolil razpisa rederenduma, tokrat pa je Jarc na sodišču pogorel. Vrata za gradnjo džamije so se na stežaj odprla in Islamska skupnost je lahko začela razmišljati o arhitekturnem natečaju za tako pričakovani islamski kulturni center.
Za prodajo kredit, za gradnjo pa denar iz Katarja
Islamska skupnost je za nakup zemljišča na Parmovi ulici najela kredit. A do začetka gradnje je bila še dolga pot, saj za tak projekt, kot so si ga v islamski skupnosti zamislili, niso imeli denarja. Po letih odplačevanja kredita so končno našli investitorja. Katar je pokril preostale obroke kredita in priskrbel 11,5 milijona evrov, potrebnih za sklenitev pogodbe med islamsko skupnostjo in podjetjem Gorenje projekt.
“Posebna hvala emirju El Validu Šajku Hamedu bin Halifu Alu Thaniju in emirju države Katar Šajhu Temimu bin Hamedu Alu Thaniju, ki sta prepoznala pomembnost tega projekta,” se je največjim donatorjem zahvalil tajnik ISS Nevzet Porić.
Septembra 2013 so položili temeljni kamen
V septembru leta 2013 je Islamska skupnost uspela pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo islamskega kulturnega centra oziroma džamije. Takrat so položili tudi temeljni kamen. Grabus je povedal, da bo to najlepša džamija v Evropi. Gradnja celotnega centra naj bi stala predvidoma 22,6 milijona evrov. Del tega denarja bo zagotovil Katar. Za dokončanje projekta pa bodo morali zagotoviti še 2,4 milijona evrov za notranjo opremo in 1,3 milijona evrov za gradnjo dostopne ceste.
V letu 2015 so začeli graditi
Maja 2015 so se začela gradbena dela za ljubljanski islamski kulturni center. Zaključena je prva gradbena faza, v kateri so izkopali gradbeno jamo, prestavili kanal za meteorne vode in zgradili dva oporna zidova. Sedaj se osredotočajo na izgradnjo poslopij in džamije, a je gradnjo prekinil dogodek s prašičjimi glavami.
A. R.