Francija mora drastično omejiti priseljevanje. V nasprotnem primeru ji grozi, da bo postala država tretjega sveta. Na to opozarja nekdanji vodja obveščevalne agencije. Prav tako ji preti državljanska vojna.
Franciji preti resna grožnja, da postane država tretjega sveta, če ne bo drastično omejila priseljevanja. Nekdanji direktor varnostno-obveščevalne službe DGSE in bivši veleposlanik Pierre Brochand je javnost pozval k popolni spremembi politike priseljevanja, posvaril pred dejstvom, da Francija postaja vse revnejša država in da ji preti državljanska vojna, poroča Remix News.
Samo leta 2022 je bilo izdanih 320 tisoč novih dovoljenj za prebivanje, 156.000 prosilcev za azil in dodatnih 400 tisoč nezakonitih priseljencev, ki so imeli koristi od brezplačne zdravstvene oskrbe, in še nekaj sto tisoč, ki še niso zaprosili za shemo brezplačne zdravstvene oskrbe za migrante, njihovo število pa še ni znano. Znano je, da ilegalci v Franciji prejmejo dovoljenje za bivanje po približno petih letih.
To pa privablja nove in nove ilegalce, ki sedaj preplavljajo Italijo. Brochand meni, da tako zgrešeno politiko politični in sodni odločevalci vodijo že zadnjih 50 let. Vrh vsega migranti skoraj izključno prihajajo iz tretjega sveta, ki je konflikten in gospodarsko disfunkcionalen, za javne finance pa prinaša zgolj draginjo. Ankete prav tako kažejo, da gre za nepriljubljene in večinoma nepovratne migracije.
Obremenitev javnih storitev
Gre večinoma za nizkokvalificirane ljudi iz propadlih držav, kar vleče Francijo navzdol, jo dela revnejšo in močno poslabšuje kakovost njenih javnih storitev. Pred petdesetimi leti je imela Francija najboljše javne storitve na svetu. Na to so bili ponosni, svet pa jim je zavidal. Do današnjega dne se je situacija obrnila na glavo. Francija namreč letno sprejme 450 tisoč ljudi, ki od prvega dne niso prispevali niti centa za celoten sistem, ki jim je na voljo.
V zadnjih petih letih je sprejela 2,6 milijona ljudi. Priseljevanje prinaša nižje plače za manj kvalificirane delavce, a so kljub temu plačani mnogo bolje kot v svojih domovinah. Obenem to koristi delodajalcem, ki plačajo manj za opravljeno delo, države izvora pa so prav tako zadovoljne z denarjem, ki ga priseljeni delavci nakazujejo v domovino, kar pomeni tudi odtekanje denarja iz države gostiteljice.
Domen Mezeg