Na konferenci Dual Use 2025 v Ljubljani je predsednik vlade Robert Golob poudaril, da povečanje izdatkov za obrambo in varnost v okviru Nata in EU ni grožnja, temveč priložnost za Slovenijo. A za koga je to res priložnost?
Za krepitev odpornosti ali za izigravanje Natovih zavez z beleženjem nevojaških stroškov kot vojaških, vključno z raziskavami nevladnih organizacij? Glede na pretekla neskladja o povišanju izdatkov s koalicijsko partnerico in nekatere izjave bi številni lahko podvomili v iskrene namene premierja.
Robert Golob je na konferenci, ki sta jo organizirala Slovenski državni holding in družba Delo, izpostavil, da je krepitev porabe za obrambo, varnost in odpornost priložnost za Slovenijo. “Če želimo zgraditi odporno družbo, moramo na odpornost gledati celovito,” je dejal in poudaril razvoj storitev ter izdelkov dvojne rabe – tehnologij z vojaško in civilno uporabo, poroča STA. Po njegovem mnenju ohlapna definicija dvojne rabe in Natovih ciljev (dva odstotka BDP za obrambo) odpira možnosti, da Slovenija razvije lasten pristop, ki bo okrepil obrambne sposobnosti in hkrati gospodarstvo. “Da si bomo na koncu lahko privoščili tudi božičnico,” je dodal pomenljivo.
Njegova vizija se zdi privlačna: Slovenija naj bi izkoristila fleksibilnost Natovih standardov za vlaganja v kibernetsko varnost, raziskave in razvoj, a ne gre zanemariti dejstva, da bi se ob tem tudi tudi kaj drugega prikazalo kot del obrambnih stroškov. Spomnimo naj, da je na “izigravanje” že pred časom namignil vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Ta je marca letos dejal: “Če pride tak diktat, da moramo poskušati kot država čim bolj izigrati ta diktat. Podobno kot lahko za zaveze k Nato paktu lahko to naredimo tudi tu.” Ta izjava je razburila javnost in zaveznike, saj nakazuje, da vlada išče načine, kako Natove zahteve izpolniti le na papirju.
Levica, ki po mnenju mnogih vodi smer vlade, je nasprotovala povečanju obrambnih izdatkov, češ da ogrožajo socialno državo. Slovenska tranzicijska levica je tradicionalno nenaklonjena posodobitvam in nakupom vojaške opreme, kar po mnenju kritikov krši mednarodne zaveze Slovenije in ogroža pripadnike Slovenske vojske. Namesto resnih vlaganj v vojaške zmogljivosti vlada očitno razmišlja o računovodskem manevru: nevojaške stroške, kot so raziskave nevladnih organizacij ali projekti zelenega prehoda, bi prikazali kot del obrambnega proračuna, da bi na videz dosegli Natove cilje. Ni skrivnost, da bi vlada lahko izkoristila ohlapne definicije “dvojne rabe” (angl. dual-use), ki po Natovih smernicah dovoljujejo štetje civilnih investicij, če neposredno prispevajo k obrambi – npr. kibernetska varnost, raziskave AI ali infrastruktura, certificirana za vojaško uporabo.
Tako bi lahko NVO študije o kibernetski odpornosti ali naložbe v zeleno infrastrukturo, ki jih Slovenija že obilno financira, označili kot del obrambnih izdatkov. Vendar NATO letno preverja poročila, in če bi vlada pretiravala s civilnimi postavkami brez jasne obrambne povezave, tvega izgubo kredibilnosti, na kar so večkrat opozorili kritiki.
Golobova “priložnost” torej visi na nitki. Ali bo Slovenija res razvila tehnologije dvojne rabe, ki bodo koristile gospodarstvu, ali pa bo vlada zlorabila ohlapne definicije, da bi nevojaške stroške, vključno z raziskavami nevladnih organizacij, prikazala kot del Natovih kvot? Če je slednje res, tvega Slovenija izgubo zaupanja zaveznikov in kredibilnosti v času, ko so varnostne grožnje vse bolj resnične.
A. H.