Predsednik vlade Robert Golob in evropski komisar za notranji trg Thierry Breton sta na srečanju v dvorcu Zemono spregovorila o jedrski energiji, za katero sta se strinjala, da je in mora biti sestavni del zelenega prehoda. Pri tem se je še enkrat vzpostavil vzorec delovanja slovenske oblasti, ki zunaj države vzdržuje videz drugačne politike, kot jo dejansko vzpostavlja doma. Medtem ko predsednik vlade s tujimi državniki razpreda o pomenu jedrske energije, gradnja drugega bloka jedrske elektrarne doma še vedno stoji na mestu.
Namreč, kot vsi ostali projekti v vladi Roberta Goloba ima tudi NEK 2 svojo časovnico, ki je bila, kot tudi večina ostalih vladnih projektov, zamaknjena. O tem je spregovoril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: “Nič narobe, če se zamakne. Ključno je, da to vemo.” Zaradi zamikov časovnic je bila mesec dni nazaj sklicana seja komisije državnega zbora za nadzor javnih financ.
Glavni očitek so bile seveda zamude pri gradnji, pa tudi občutek, da je v Sloveniji vse preveč poudarka na solarizaciji, ki ne bo zadostila domačih energetskih potreb. Kot so povedali v NSi, ki sicer ni znana po svoji ostri opozicijski drži, je odlaganje odločitve za gradnjo NEK 2 strateško napačna odločitev, ki bo davkoplačevalce na koncu drago stala.
Državna sekretarka Tina Seršen je na očitke odgovorila, da je “zelo vehementno” trditi, da bi bila energetska varnost Slovenije ogrožena, v kolikor (še) ne bi bil zgrajen NEK 2, in da ima Slovenija trenutno večje probleme, kar se tiče energetske oskrbe. Izpostavila je lanskoletni izpad dobave premoga iz premogovnika Velenje, zaradi tega smo morali 30 odstotkov le-tega uvoziti. Kakšna so njena osebna stališča, je razkrila spletna uporabnica Twitterja, ki je objavila izsek iz magistrske naloge državne sekretarke.
https://twitter.com/MarjeticaM/status/1649050621461532673?s=20
Če po eni strani predstavniki vlade govorijo o zamikih časovnic in zrelativizirajo pomen gradnje drugega bloka NEK, po drugi strani veliko bolj odkrito spregovorijo v poslanskih klopeh. Tako je poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta na seji KNJF dejala, da je jedrska industrija neodgovorna do lokalne skupnosti, nekdanji predsednik Uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorčič, prav tako iz vrst “svobodnjakov”, pa je slovensko javnost strašil s projekti dotrajanih gradenj, tragedijo v Fukušimi in drugim.
Veliko razočaranje so bili tudi poslanci koalicije. Miroslav Gregorič, nekdanji predsednik uprave za jedrsko varnost je v svojem klasičnem fearmongeranju začel omenjati nevarnost vojn, pa Černobil, Fukušimo itd. 6/ pic.twitter.com/vQiRsJNS6g
— Jasmin Feratović (@jasmingetorix) March 29, 2023
Maske, ki si jih nadenejo za tujce
Vse to, kar poslanci Gibanja Svoboda izpovejo pred slovensko javnostjo, za zaprtimi vrati (v prenesenem pomenu), pa ne dobi odmeva v tujini. Ko je predsednik vlade govoril s komisarjem Bretonom, je denimo dejal: “Delimo mnenje, da je jedrska energija sestavni del rešitve zelenega prehoda, da moramo na področju jedrske energije narediti velike korake naprej […] Samo tako bo lahko Evropa zagotovila dovolj energije za svoje potrebe v naslednjih 10 ali 15 letih.”
Francoski komisar je poudaril, da imata s slovenskim premierjem zelo podobna stališča glede jedrske tehnologije, poroča STA. Verjetno nevede, kakšne razprave vodi premierjeva poslanska skupina, je dejal: “Pomembni so tudi napredek in inovacije. Na tem področju moramo še naprej vlagati v varnejšo in čistejšo tehnologijo.”
Gal Kovač