Državljani Evrope pričakujejo končno odločitev Sveta EU o prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem po letu 2035. Uredbi nasprotuje Nemčija, Poljska, Portugalska, Bolgarija in Romunija. Golobova vlada je med največjimi podpornicami prepovedi poleg Nizozemske, ki se te dni sooča s hudimi protesti kmetov, saj je v imenu klimatske pravičnosti kratko malo ukinila 3000 kmetij. V primeru sprejetja uredbe bi imela ta za evropsko in slovensko gospodarstvo katastrofične posledice. Poleg izgube delovnih mest pa bi uredba v primeru sprejetja ukinila masovno lastništvo avtomobilov. Njihova cena bi bila namreč tako visoka, da bi si jo le redki v Sloveniji lahko privoščili.
Spomnimo, prejšnji teden smo poročali o preložitvi odločanja o sporni uredbi, ki v imenu klimatske pravičnosti omejuje količino dovoljenih izpustov CO2. Uredba določa, da bi morali biti ti do leta 2035 nični, kar efektivno prepoveduje uporabo motorjev na notranje izgorevanje v avtomobilih. Odločanje o uredbi se je zadržalo, saj so predstavniki Nemčije zahtevali, da se določilo v uredbi, ki nalaga Evropski komisiji, da opravi študijo o uporabnosti e-goriv (ki temeljijo na vodiku), spremeni iz neobvezujoče v obvezujočo.
O tem, da bo imela uredba naravnost katastrofične učinke, je že pred tedni za naš medij komentiral evropski poslanec Milan Zver. Napovedal je, da bo v Evropi izgubljenih na milijone delovnih mest, težo povsem ideoloških odločitev pa bo nosil predvsem srednji sloj. Več o tem lahko preberete – TUKAJ. Glede na to, da bo avtomobilska industrija v primeru sprejetja uredbe hudo prizadeta se pričakuje tudi udarec za slovenske izvoznike. Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji so namreč eden od stebrov domačega gospodarstva. “Samo avtomobilska industrija prispeva več kot petino slovenskega izvoza” so pred časom za Svet kapitala komentirali ACS (Avtomobilskem grozdu Slovenije) in da vsi člani, vključno s tistimi, ki so aktivni na področjih mobilnosti, prispevajo kar 17 odstotkov k slovenskemu BDP. Sama panoga je po podatkih iz 2018 ustvarila 7,5 milijarde evrov prihodkov. Kaj se bo torej zgodilo s približno 17 odstotki slovenskega BDP, če uredba obveljala, si lahko samo predstavljamo.
Uredba, ki srednjemu sloju jemlje avtomobile
O tem, da bo imela uredba še drugo izrazito otipljivo posledico, je za Finance komentiral eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov Igor Akrapovič: “Če bodo zares prepovedali prodajo klasičnih avtomobilov, bodo avti samo za bogate.” Kako bo prišlo do tega, je včeraj pojasnjeval politični komentator in naš kolumnist Mitja Iršič: “Vodilni možje velikih avtomobilskih proizvajalcev so že zdaj povedali, da velika znižanja EV-jev ne pridejo v poštev, saj bodo vedno sestavljena iz elementov, ki so redki oz. jih je težko pridobiti. Povprečna cena EV vozila V ZDA se je lani zvišala na 66.000$.”
Še 3 leta nazaj smo slišali, kako smo na pragu tega da EV vozila postanejo cenovno enako dostopna kot ICE vozila. Teh casov je konec. Zdaj ko so proizvajali vidijo, da se je politikom po sme utrgalo priznajo, da se to nikoli ne bo zgodilo. pic.twitter.com/7cQri0xOrK
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) March 6, 2023
Kot pojasnjuje Iršič, bo porast cen predvsem na račun cene kobalta, na katerem temeljijo napredne baterije, ki poganjajo električne avtomobile. “Industrija je leta 2015 pričakovala, da se bodo stroški na kilovatno uro baterije do 2020 znižali za 100 dolarjev, a smo leta 2023 še daleč od tega. Kobalt, nujno potreben za izdelavo baterije, se je lani močno podražil, potem znižal, a napovedi za prihodnost kažejo hudo rast,” pojasnjuje komentator in dodaja, da je razloge za porast iskati v hkratnem vzponu pametnih naprav in električnih vozil. Da bodo električna vozila neprimerno dražja, pa je prepričan tudi generalni direktor francoskega Renaulta. Kot vzrok za visoko ceno navaja vztrajanje visokih cen baterij.
Kako bomo poganjali električna vozila?
Posebno vprašanje pa se odpira tudi v smiselnosti zelenega prehoda, kot si ga predstavljajo podporniki uredbe. Električna vozila bodo imela baterijo, ki jo bo treba na nek način polniti. “Samo v EU bi morali za polnilno infrastrukturo zapraviti 40.000.000.000 € ob dejstvu, da s tem nihče ne služi denarja. Tako da zasebne podjetniške pobude ne bo. Torej zopet na davkoplačevalski pogon,” piše Iršič in še: “Kam bo infrastruktura priklopljena? Na termoelektrarno kot v “obnovljivi” Nemčiji, kjer zapirajo jedrske elektrarne in kurijo premog, nato pa onesnažujejo bolj kot jedrska Francija? Ob taki politiki bodo EV-ji poskrbeli kvečjemu za več CO2 v ozračju.”
Gal Kovač