
Vladimir Prebilič, ki je že pred prejšnjimi volitvami imel premierske ambicije, je tako spet postavljen na stranski tir. Prebilič je ambiciozen, prav tako ravno dovolj skrajno lev (na inovativen “zelen” način), njegova težava pa je dvojna: prvič, da imajo strici nekoga, ki je enako nacionalsocialistično skrajno lev kot oni, hkrati pa je Prebilič preveč anemičen, premalo energičen, prav tako mu manjka naravna karizma, saj njegova profesorska persona nekako ne spada v instagramritem sodobne politike.
Prebilič torej na prihodnjih volitvah ne bi imel nobenih možnosti za prevzem žezla hegemona na levici, saj ni bil izbranec tranzicijske levice, zato ga najbrž večinski mediji ne bi podprli na vso silo, kot so to naredili Pop TV, RTV Slovenija in Odlazkova hobotnica pri Golobu. Zanj je že bilo rezervirano mesto enega od “pomagačev” centralne stranke Gibanje Svoboda. Kazenska ovadba zoper Goloba na novo meša karte. Golob sam od sebe seveda ne bo odstopil, tudi če ga sredi mandata peljejo v zapor, a kar naenkrat ima Prebilič vseeno znova konkretne možnosti za naskok na vrh. A zakaj prav zdaj?
Sosledje dogodkov, ki daje misliti
Kot rečeno, tako KPK kot policija sta zadevo za skoraj tri leta pospravili v predal, čeprav gre za primer, ki je tako očiten in jasen, da ni potrebno nič posebnega “raziskovati”. Jedro kazenske ovadbe je namreč pričanje dveh bivših funkcionarjev, katerih zgodbi se ujemata in sta skupaj diametralno nasprotni zgodbi predsednika vlade. Tak primer bi v normalni državi že leta 2022 Goloba odnesel ne le z Gregorčičeve, ampak najbrž kar v zapor. Dve leti kasneje v Republiki Sloveniji kazenska ovadba roma s policije na tožilstvo, kjer ga bo obravnavala zimzelena Blanka Žgajnar, ki je zaslovela s tem, da niti enkrat ni uspela Zoranu Jankoviću dokazati krivde v niti eni od zadev, v kateri ga je preganjala. Tudi takrat, ko se je ujel v prisluhe. A pomembno je, da vendarle roma ne glede na to, kako se bo zadeva razpletla.

Slovensko pravosodje je namreč že večkrat dokazalo, da lahko določeno zadevo ustavlja tako dolgo, dokler ne bo politično smelo, da jo zopet povleče na plano. Spomnimo naj, kako Ustavno sodišče že več kot dve leti “nujno” premleva ustavnost Zakona o RTV Slovenija, medtem ko je ustavni sodnik Accetto med vrsticami že dal vedeti, da o zadevi še dolgo ne bodo odločali – če sploh kdaj, saj bi to povsem porušilo medijsko hegemonijo, ki jo levica uživa na 120 milijonov evrov težkem javnem mediju.
V resnici torej sosledje dogodkov daje misliti, da se nekdo želi Golobove frakcije levice znebiti ali pa jo vsaj disciplinirati. Če je resnična prva teorija, potem bomo v kratkem videli globok medijski pritisk na oblikovanje lika in dela Vladimirja Prebiliča.
Sicer je jasno, da lahko mediji iz Goloba iztisnejo še en mandat, če bi se res zelo potrudili (konec koncev jim je to celo uspelo s katastrofalnim Marjanom Šarcem), a vendarle bo naloga zelo zahtevna, saj že uradne ankete pravijo, da so ljudje izjemno nezadovoljni s trenutno oblastjo – vemo pa, da so ankete tradicionalno preveč optimistične, kar se tiče priljubljenosti levih strank in politikov. Viri, ki so blizu Prebiliču, pa znajo povedati, da se ni pripravljen odpovedati dobri evropski plači le zato, da bo pomočnik drugega kandidata.
Ovadba bi znala torej dodobra premešati karte na levici.
Za desnico sicer bolje, da “strici” vztrajajo z Golobom
Razprtije znotraj levice so v zadnjih mesecih dale veliko priložnost prav desnici, ki ima prvič po osamosvojitvi možnosti, da sestavi povsem desno vlado. Če bi strici insistirali, da gredo v boj z divje nepriljubljenim Golobom, Prebilič pa bi se moral boriti po svoje, se jim utegne zgoditi, da se del sredine, ki tradicionalno – iz nevednosti – voli levico, preseli na desnico ali pa vsaj k levosredinskemu Anžetu Logarju.

Očitno so to ugotovili tudi arhitekti vseh levih vlad do sedaj, in so prav zato uporabili vzvod ugrabljenega pravosodja, ki se jim razdaja tako, kot se rusko Vladimirju Putinu. Golob je najbrž res kriv pritiskov na policijo – konec koncev je to celo sredi oddaje na RTV Slovenija sam priznal – a takšne stvari se da ob popolnemu obvladovanju sistemov v državi povsem sanirati. Da se to ni zgodilo, pa kaže, da se pod površjem dogajajo tektonski politični premiki, ki gredo v prid Vladimirja Prebiliča.
Videti je, kot da je Golob arhitektom slovenske globoke države zrasel čez glavo in napak misli, da je ustvaril samega sebe.
I. K.
