Donald Trump je podpisal ukaz, s katerim so ZDA dovolile ameriškim obveščevalnim službam in Pentagonu, da Ukrajini posredujejo ciljane podatke za daljinske raketne oziroma krmiljene napade na rusko energijsko infrastrukturo – prvič od začetka vojne, poroča WallStreet Journal (WSJ). Hkrati Washington preučuje tudi možnost pošiljanja dolgosežnih raket, med njimi taktičnih in pomorskih krmiljenih raket, kot so Tomahawk in Barracuda.
Po poročanju wsj in potrdilih ameriških virov bodo ZDA Ukrajini začasno posredovale obveščevalne podatke, ki bodo pomagali locirati in potrditi tarče ruske energijske infrastrukture – to so na primer rafinerije, plinovodi, elektrarne in druge ključne točke, katerih uničenje ali poškodovanje bi zmanjšalo prihodke in logistiko ruskih oboroženih sil. Ta poteza predstavlja pomemben premik v politiki pomoči zaveznikov.
V uradnih in neuradnih poročilih se pojavljata dve konkretni imeni: taktične pomorske in kopenske krmiljene rakete – predvsem Tomahawk (domet katerih je do 160 kilometrov) in Barracuda (imenski opis v poročilih kot dolgosežna krmiljena municija). Obe raketi bi Ukrajini omogočili ciljanje globljih delov ruske ozemeljske mreže, če bi bili pogoji in politična odločitev potrjeni, poroča Reuters. Viri poudarjajo, da končna odločitev o dobavi teh sistemov še ni sprejeta.
Cilj je ruska energetska infrastruktura
Ameriški uradniki in analitiki za Reuters še pojasnjujejo, da je cilj zmanjšati Rusijo kot vir financiranja in logistike vojne – prizadeta infrastruktura lahko zmanjša prihodke od nafte in plina ter ovira premike in oskrbo vojaških enot. Hkrati gre za strategijo, ki skuša izbrati tarče, ki neposredno vplivajo na zmožnost države, da financira in podpira vojaške aktivnosti.
Pozivi ZDA evropskim zaveznicam
Washington naj bi medtem pozval tudi evropske države, da zagotovijo podobne obveščevalne zmogljivosti za Ukrajino – to pomeni, da ZDA pričakujejo, da nekateri zavezniki prispevajo podatke, satelitske posnetke ali komunikacijske sledi, ki so potrebne za natančno in varno izvedbo daljših napadov. To pozivanje k sodelovanju poudarja vlogo zavezništva pri delitvi odgovornosti in informacij. Uradniki EU naj bi se na pobudo ameriških uradnikov odzvali pozitivno.
Rusija je takšne premike označila kot zelo nevarne in je večkrat opozorila na možnost odziva ter eskalacije; v enem izmed poročil je rusko vodstvo izpostavilo, da bi dobava Tomahawkov ali podobnih sistemov pomenila “prekoračitev rdeče črte”.
Kakšni bodo učinki?
Kljub podpisu omogočitvenega ukaza zaenkrat ostajajo omejitve: ZDA lahko posredujejo obveščevalne podatke, a še vedno veljajo notranja pravila o nadzoru, kdo dejansko izvede zadetek in kako izberejo tarče, da bi zmanjšali civilne žrtve in širše posledice. Poleg tega je politična odločitev o dobavi kompleksnega dolgosežnega orožja povezana z ocenami tveganj širše eskalacije.
Analitiki agencije Reuters napovedujejo več možnih učinkov:
2) Povečano bo tveganje za širšo geopolitično eskalacijo in retoriko zločinov ali odmevnih udarov.
3) Možna sprememba dinamike bojišč, saj bi Ukrajina dobila orodja za bolj strateško oslabitev ključnih ruskih zmožnosti. Istočasno bo odločitev verjetno vplivala na diplomatsko prizadevanje in sankcije.
Zaenkrat še brez dokončne potrditve
Po poročanju The Kyev Independent zaenkrat še ni dokončne odločitve o dobavi Tomahawkov ali Barracud; ameriški uradniki čakajo na pisna navodila Bele hiše in se usklajujejo z zavezniki, medtem ko Moskva intenzivno spremlja in odgovarja v diplomaciji in vojaški retoriki. Omeniti je treba, da so poročila deloma temelječa na anonimnih uradnih virih in novinarskih ocenah – zato bodo nadaljnji premiki ter javni komentarji ključni za razumevanje nadaljnjih korakov.
I. K.