Golobova pokojninska reforma: manjše pokojnine in delali bomo dlje

Datum:

Danes bo potekalo prvo srečanje, kjer bodo socialni partnerji pretresali predloge vladnih izhodišč za pokojninsko reformo, katero naj bi vlada Roberta Goloba v zakonodajni postopek posredovala v začetku prihodnjega leta. Za pričakovati nič dobrega, saj se obeta, da bomo delali dve leti dlje, celo, da se bodo pokojnine še manjše.

“Reforma, ki nakazuje, da bodo pokojnine še manjše in da bomo v pokoj šli pozneje. Torej nič kaj dobrega, kar seveda iz golobnjaka ni za pričakovati”, se je kritično komentiral poslanec SDS Andrej Kosi.

Izhodišča pokojninske reforme je vlada sprejela konec aprila, vsebine pa še niso razkrili, saj želijo izhodišča najprej predstaviti socialnim partnerjem.

Laž na laž
Podpredsednik vlade Matej Arčon je tedaj povedal le, da se v luči pokojninske reforme delovna doba ne bo spreminjala. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa je pojasnil, da bo v skladu z izhodišči 40 let zavarovalne dobe dovolj za upokojitev, kakšni bodo starostni pogoji, pa da je še stvar diskusije s socialnimi partnerji. Na podlagi izhodišč je sicer vlada po njegovih besedah potrdila podlage za začetek usklajevanj s socialnimi partnerji.

Iz internega vladnega gradiva za razpravo socialnih partnerjev, ki ga je pridobil Radio Slovenija, pa izhaja predlog za postopen dvig zakonsko določene starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine s 60 let na 62 let oziroma s 65 let na 67 let od leta 2028 naprej, za tri mesece na leto vse do leta 2035. Obdobje zavarovalne dobe, torej 40 let, pa ostaja nespremenjeno.

Bodo pokojnine manjše?
Pri določanju pokojninske osnove predlagajo daljše referenčno obdobje. Obdobje za izračun pokojnine bi se s 24 let podaljšalo na 40 let z izločitvijo katerih koli petih najslabših let. Obenem kot kompenzacijo predlagajo dvig odmernega odstotka s 63,5 na 65,5 odstotka za 40 let delovne dobe. Na delodajalski strani so z izhodišči deloma že seznanjeni in z morebitnim dvigom upokojitvene starosti s 65 na 67 let nimajo težav. Kot je v torek pojasnil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček, pa bi več informacij potrebovali glede obdobja za izračun pokojnin in odmernega odstotka.

Ponovno bodo obremenili gospodarstvo
Bistveno bolj občutljivo vprašanje za gospodarstvo je morebitna izenačitev prispevnih stopenj za delodajalce in delojemalce, jasno stališče delodajalske strani pa je, da prostora za dodatne obremenitve gospodarstva ni. Po poročanju Radia Slovenija namreč vlada predlaga izenačitev višine prispevnih stopenj. Od leta 2026 do leta 2034 bi se tako postopoma zviševala prispevna stopnja delodajalca ter znižala prispevna stopnja zavarovanca.

Nov vir financiranja pokojninske blagajne
Vlada po poročanju nacionalnega radia predlaga še dvig vdovskih pokojnin, spremembo načina usklajevanja pokojnin, samodejno vključitev v drugi steber, zvišanje zavarovalne osnove za samostojne podjetnike. V izhodiščih je napovedana tudi preučitev uvedbe novih virov financiranja pokojninske blagajne. Po neformalni razpravi v prvi fazi bodo stekla tudi uradna pogajanja o predlogu reforme, ki jih bo, kot je napovedal Luka Mesec, vodil sam.

A.G.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Jelinčič: Maljevac, strokovnjak za lizanje riti, pripravlja nov priročnik

"Govori se, da na levi strani političnega prostora gospod...

[Fotogalerija] Prešerno vzdušje na srečanju podpornikov SDS v Bovcu

S sobotnim tradicionalnim srečanjem odborov stranke SDS v Bovcu...