Novomeški škof Andrej Saje se je kot predsednik slovenske škofovske konference nedavno udeležil Nemškega dneva katoliške vere v Erfurtu. Dogodek je skupno zajel več kot 1000 prireditev, med njimi je škof Saje sodeloval razprave o evtanaziji. Tudi pri nas je to pereča tema, ki po mnenju mnogih zahteva javni diskurz a sodeč po izkušenih državah, kjer je ta uzakonjena, je to prineslo tudi vse grozljive posledice.
Na zdravstvene delavce se izvajajo pritiski, da sodelujejo pri evtanaziji v okviru običajnih odgovornosti, je dejal novomeški škof Andrej Saje, ki je zgrožen ugotovil, da je pomoč pri “prostovoljnem” samomoru v nekaterih deželah “že del medicinske ponudbe”.
“Na zdravstvene delavce se izvajajo pritiski, da sodelujejo pri evtanaziji v okviru običajnih odgovornosti. V nekaterih deželah evtanazija postaja že del medicinske ponudbe. S tem se tudi podkopava zaupanje med zdravnike in bolnike. Ustvarja se ozračje, v katerem se neozdravljivo bolni počutijo dolžni izberite evtanazijo, da ne bi bili v nadlego …”, je za Radio Ognjišče pojasnili grozljive posledice uzakonitve medicinske zastrupitve Saje v državah, kjer je ta uzakonjena.
Na 103. Katholikentagu, letnem dogodku, kjer se razpravlja o prihodnosti Cerkve, je bila v ospredju sinodalna pot v Nemčiji. Ta pot želi zaviti v nekoliko drugačno smer kot splošne smernice Vatikana, zlasti glede vloge žensk v Cerkvi, duhovništvu in splošni morali. Sinodalnost je pomemben proces, ki omogoča vpogled v dogajanje zadnjih desetletij v Cerkvi, trenutno stanje in načine za prihodnji napredek. V Nemčiji poteka močan dialog, kjer so laiki zelo aktivni in zahtevajo konkretne spremembe, ne le deklarativnega poslušanja. Kljub soglasju, da so potrebne spremembe, ni enotnosti med škofi in Cerkvijo v Nemčiji glede narave in načina teh sprememb.
Prihodnost Cerkve je v Božjih rokah
Glede na prihodnost Cerkve v Nemčiji, kjer je katoličanov v Erfurtu le 7, kristjanov pa manj kot četrtina prebivalstva, škof Saje pravi, da je prihodnost Cerkve v božjih rokah po vsem svetu. Poleg tega pa je odvisna tudi od posameznikov in njihova pripravljenost na spremembe, vključevanja v občestvo in aktivno sodelovanje v skupnostih.
A.H.