Golobova vlada povsem odpovedala na področju črpanja evropskih sredstev

V času vlade Janeza Janše je bila Slovenija blizu vrha najuspešnejših držav, kar se tiče črpanja kohezijskih sredstev EU. Postala je že slovenska folklora, da se črpanje kohezijskih sredstev močno poslabša, ko leva vlada prevzame mandat od desne. Tudi tokrat ni bilo drugače, so pa se stvari v času Golobove vlade tako drastično poslabšale, da so o tem pisali celo večinski levi mediji. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič opozarja, da se razmere le še slabšajo.

V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se je črpanje evropskih sredstev skorajda ustavilo. Slovenija je z nastopom njegove vlade v vsega nekaj mesecih (od aprila do julija 2022) padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU. Iz uspešne države smo se začeli spuščati proti dnu in to se še kar nadaljuje. Slovenija je po črpanju evropskih sredstev zdaj na predzadnjem mestu, od sredstev, ki so na voljo iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), smo izkoristili manj kot 10 odstotkov.

Od 2,7 milijarde izplačanih le 281 milijonov?!
Kot opozarja predsednik državnega sveta, pa se je zalomilo tudi pri črpanju sredstev Načrta za okrevanje in odpornost, pri tem pa je navedel nekaj dejstev:

“Za to, kar je na pladnju, se je treba bolj potruditi in učinkovito porabiti. Potreb je veliko,” opozarja Lotrič.

Darilo Janševe vlade, ki ga Golob ni sposoben sprejeti
Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost – NOO je pripravila vlada Janeza Janše globoko v času pandemije, potrdila pa jo je tudi Evropska komisija. Naložbe v skupni vrednosti 2,7 milijarde evrov, ki jih je priborila Janševa vlada, mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026.

“Izvedba načrtovanih reform bo pogoj za izplačilo sredstev. Časa ni veliko. Sodelovanje in sklepanje kompromisov bosta zato morala biti ključni vodili vseh, ki sodelujejo v procesu priprave, usklajevanja in potrjevanja zakonov in strateških vsebin,” je ob zeleni luči iz Bruslja leta 2021 poudaril takratni minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvone Černač.

Dve leti kasneje je črpanje pod Golobovo vlado povsem zastalo, paraliza pa, kot jasno prikaže Lotrič, še kar traja. Kaj se torej dogaja?

Nezainteresirani Golob in Jevšek na odstrelu?
Viri iz koalicije že nekaj časa šepetajo, da je koalicijska cokla črpanja sredstev minister Aleksander Jevšek, kateremu opozicija in nekateri strokovnjaki očitajo neučinkovito vodenje ministrstva, katastrofalne rezultate, ki so se kopičili že pred poplavami – te pa so samo še dodatno razgalile nemoč ministra in njegove ekipe. V teh zaostrenih razmerah naj bi na eni od oktobrskih sej vlade prišlo do eksplozivnega prepira med ministrom in predsednikom vlade.

Prepir naj bi na neki točki eskaliral do te mere, da je minister Jevšek vstal in zapustil dvorano. Naš vir pravi, da se v to, vsaj zaenkrat, ne namerava vrniti. Nadomeščal naj bi ga kar državni sekretar, njegov strankarski kolega, Marko Koprivc (tisti, ki je zaslovel s samoprijavo, da so socialni demokrati ponosni nasledniki komunistov). Koprivc naj bi po sporu Jevška z Golobom po novem skrbel za komunikacijo med ministrstvom in vlado.

Minister je tedaj nastopil v Odmevih, kjer se je soočil z nekdanjim ministrom za kohezijo Zvonetom Černačem. Slednji je tedaj opozoril, da je “pri načrtu za okrevanju in odpornost Slovenija na predzadnjem mestu. Niti 5 odstotkov sredstev doslej nismo porabili, pa je bil ta načrt potrjen 1. julija 2021. Razen 50 milijonov evrov in tiste akontacije, ki je bila nakazana že v času naše vlade, jeseni 2021, ni počrpano nič in to je glavni problem.”

Za slabo delovanje ministrstva in porazno črpanje evropskih sredstev pa naj bi del krivde nosil tudi nezainteresirani predsednik vlade. Kot nam je pred kratkim razkril nekdanji minister za kohezijo Zvone Černač, ministrstvo za kohezijo pač ni bila ena izmed premierjevih prioritet. “Nisem še slišal, da bi se g. Golob kot predsednik vlade s tem kadarkoli ukvarjal. Prejšnji predsednik se je. Operativno najmanj enkrat na mesec,” je povedal.

Pomembno je poudariti tudi, da je nadzor nad porabo evropskih sredstev veliko bolj temeljit in strog kot nad porabo iz slovenskega fiskusa, kjer še vedno vladajo “balkanske metode” deljenja javnega denarja med prijatelje koalicije. Spomnimo na stotine milijonov evrov, ki jih je dobila “ulica” stranke Levica skoraj brez nadzora nad porabo sredstev (šokantna razkritja v zvezi z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik zelo dobro razkrivajo, kako se denar v Sloveniji deli “našim”). So tudi slabše možnosti za korupcijo eden od dejavnikov nezainteresiranosti naših oblastnikov pri črpanju kohezijskih sredstev?

I. K.