Vlada se je namenila zmanjšati finančno podporo verskim uslužbencem. Potrdila je besedilo zakona, s katerim namerava znižati delež nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev.
Država je doslej financiral 100 odstotkov nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev. Po spremenjenem besedilu zakona o verski svobodi pa bi se to znižalo na 60 odstotkov.
Predlog sicer nadomestilo z zdajšnjih 48 viša na 60 odstotkov, a ker hkrati ukinja uredbo, se bo nadomestilo realno zmanjšalo, poroča STA.
Zakon o verski svobodi je pred letom 2012 določal, da država verskim uslužbencem krije 60 odstotkov socialnih prispevkov povprečne plače. Z zakonom o uravnoteženju javnih financ se je višina kritja znižala na 48 odstotkov, maja lani pa je vlada Janeza Janše nadomestilo zvišala z uredbo na 100 odstotkov.
Vlada se izgovarja, da je bila uredba diskriminatorna, ker je financirala le verske skupnosti, ki imajo priznan status splošne koristne organizacije. Če tega statusa nima, pa jim pripada le 60-odstotno nadomestilo. Vlada tako z eno potezo skuša izenačiti uveljavljene in zgodovinske verske skupnosti z vsemi ostalimi.
Zadnja poteza vlade pa ni prva, ki bo Cerkev v prihodnje finančno izčrpavala. Pred koncem lanskega leta smo poročali, da Cerkev oz. verski objekti niso bili več izjema pri plačevanju stavbnega nadomestila. “Ves denar gre iz žepov vernikov, drugih virov nimamo. Če ne bi bilo treba plačati nadomestila, bi šel denar za župnijske potrebe, za Karitas ali če drugega ne, za nafto,” je tedaj izpostavil predstavnik župnišča Ilirska Bistrica Stanko Fajdiga. Več – TUKAJ.
Poleg finančna izčrpavanja tudi simbolna dejanja
K finančnemu izčrpavanju pa lahko prištejemo vsaj dve simbolni dejanji, uperjeni proti Rimokatoliški cerkvi. Prvo je ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, Drugi pa neudeležba vlade na maši za domovino. Obe potezi je mogoče interpretirati kot izrazito nenaklonjeni Cerkvi, kot tudi vernikom. Več – TUKAJ.
Gal Kovač