Plačna reforma je bila ena od “trofej” Golobove vlade, s katero se je hotel prikupiti uslužbencem javnega sektorja, bržčas pa se je prikupil le najvišjim uradnikom, ki so jim plače precej poskočile. To izvzema množico zaposlenih, ki učinka njegove plačne reforme ne čutijo, saj jim je ta celo zmanjšala prihodke.
Posebej hudo je na področju socialnega varstva. Plače namreč ostajajo žaljivo nizke kljub visokim zneskom, ki jih zbirajo za dolgotrajno oskrbo. Prav tako ni jasno, kateri kader jo bo izvajal, saj primanjkuje ljudi že za trenutno raven oskrbe, kot poročajo Finance. Trenutno je namreč na čakalnih seznamih na tisoče imen, ki čakajo na sprejem v upokojenske domove, kjer je prostih postelj na pretek, ne pa tudi negovalcev.
Kakšen je bil torej učinek Golobove plačne reforme? Slab, če sodimo po izračunu plač za nekatera delovna mesta, med katerimi so tudi tista, ki so med najbolj množičnimi. Ministrstvo za javno upravo uradne analize še ni opravilo, verjetno zato, ker bi morali vladajoči priznati jalove učinke plačne reforme.
V Sloveniji je bilo junija zaposlenih 1246 socialnih oskrbovalk. Njihova plačna masa znaša 2,1 milijona evrov, kar pomeni, da prejemajo 1660 evrov bruto mesečne plače. V primerjavi z lanskim letom gre za izboljšanje, ki znaša 60 evrov, vendar ga je skoraj v celoti nevtralizirala inflacija.
Na področju socialnega varstva je bilo junija letos 1324 strežnic, njihova masa plač je znašala dva milijona evrov. To pomeni, da so prejele povprečno plačo 1516 evrov bruto. Gre za 5,9-odstotno zvišanje v primerjavi z lanskim letom, če ne upoštevamo 2,2-odstotne inflacije. Med različnimi vrstami vzdrževalcev je bilo junija 572 zaposlenih, njihova povprečna plača je znašala 1500 evrov bruto. Zaposlenih negovalcev je bilo junija 1358, njihova povprečna plača je bila 1923 evrov bruto. Dietnih kuharjev je bilo 363, njihova povprečna plača je znašala 1902 evrov bruto. Gre za 2,8-odstotno zvišanje plače v primerjavi z lanskim letom, ki ga je prav tako skoraj povsem požrla 2,2-odstotna inflacija. V javnem socialnem varstvu je bilo junija zaposlenih 1726 srednjih medicinskih sester s povprečno plačo 2315 evrov bruto. Diplomiranih medicinskih sester je bilo v socialnem varstvu 443, njihova povprečna plača je znašala 2764 evrov bruto. Junija je bilo 241 direktorjev v socialnem varstvu (številka vključuje tudi pomočnike, namestnike in strokovne direktorje). Njihova plača je znašala 3892 evrov bruto.
Časnik Finance se je do zgornjih številk dokopal na osnovi izračuna, in sicer upoštevajoč javno objavljene podatke o številu zaposlenih in mesečnih plačnih masah za zaposlene na tem delovnem mestu. Rezultati predstavljajo izplačane bruto plače, in sicer vključno z dodatki za delovno uspešnost in nadure, vendar brez povračil za malico in prevoz.
Nekateri poklici naj bi imeli celo nižje plače kot pred plačno reformo, saj je bilo z novim letom konec vladnega projekta za takratno skupino J. V okviru projekta je ta skupina prejela 150 evrov bruto dodatka. Vladna plačna reforma je tem skupinam poklicev omogočila največ 100 evrov bruto izboljšanja, nekaterim pa zgolj 30 evrov bruto.
Nizke plače potiskajo uslužbence iz sistema
Nizke plače v kombinaciji z zahtevnim delom potiskajo posameznike, ki so v najnižjih plačnih razredih, iz javnega sistema. Posledično je tudi vedno težje zagotavljati nivo oskrbe, prav tako tudi razširjen obseg storitev v domeni dolgotrajne oskrbe, za katero vladajoči že pobirajo sredstva z obveznim prispevkom. Finance poročajo, da vlada nima niti najmanjšega namena znova poseči v plačni sistem, medtem ko je odločitev o uvedbi dodatkov za deficitarne poklice v zraku.
Ž. K.