Poslanec največje opozicijske stranke SDS Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci predstavil zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora RS, na kateri bi obravnavali predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z zlorabo organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti. Zahtevo za sklic izredne seje predlagajo poslanke in poslanci SDS in NSi.
Uvodoma je Gorenak dejal, da je gradivo za sklic seje izjemno obsežno, zato se je pri današnji novinarski konferenci odločil za predstavitev zgolj nekaj izrazitih primerov. “Gradivo je razdeljeno na več sklopov, in sicer na sodno zaključene primere, tako da ne bi mogli govoriti, da želimo vplivati na sodišče, nato na sklop primerov, ki so delno zaključeni na kakšni stopnji ali pa še niso zaključeni in kažejo na zlorabe in politične pritiske na odločanje sodišč, ter še zadnji sklop, ki se nanaša na politično všečno odločanje in nagrade v zvezi s tem,” je pojasnil poslanec SDS.
Pri sodno zaključenih primerih je poslanec spomnil na primer deložacije, ko je sodišče gospodu Vaskrsiću zaplenilo hišo, jo prodalo za pol takratne vrednosti, ga nasilno izselilo, letos pa so stekli vsi postopki na Evropskem sodišču za človekove pravice, “in kot veste, država gospodu sedaj dolguje 85.000 evrov”. Gorenak je dejal, da se je deložacija dogajala v času, ko je bil notranji minister in da je bil takrat pred veliko dilemo, saj zakonodaja jasno pravi, da policija ne sme presojati odredb sodišč, ampak jih mora izvršiti, njemu pa se je upiralo, da policija ne sme presojati odredb sodišč, ampak jih mora izvršiti, in se mu je upiralo, da mora policija varovati izselitev gospoda zaradi 125 evrov dolga. Gorenak je dejal, da je razmišljal o tem, da bi policiji rekel, naj varovanja te deložacije ne izvede, pa vendar je na koncu ostal na strani zakona in policija je varovala to deložacijo.
Odvzem prostosti, nato pa ne pride niti do kazenske ovadbe
“Leta 2010 je potekalo več hišnih preiskav, nekje na Primorskem so policisti prijeli poslanca Srečka Prijatelja, akcija pa je tekla tudi v Ljubljani in Murski Soboti. V Ljubljani so pridržali takratnega ministra za kmetijstvo, v Murski Soboti pa župana Štihca na mestni občini v njegovih prostorih,” je na naslednji končani primer spomnil Gorenak. “Gospod Štihec je bil župan Murske Sobote in so mu takrat odvzeli prostost, in sicer tako, da je bil nekaj ur zaklenjen v pisarni, brez možnosti telefoniranja in obveščanja kogarkoli, pa ni bil preiskovanec, temveč je bila preiskovanec občina. Kasneje zoper njega ni bila podana niti kazenska ovadba,” je povedal Gorenak in se vprašal, kako je mogoče, da se osebi odvzame prostost, nato pa ne pride niti do kazenske ovadbe. “Takratno akcijo je vodil gospod Aleksander Jevšek, ki je nekaj let kasneje kandidiral na volitvah v Murski Soboti in zmagal, in je torej šlo za čisto politično zlorabo policije ter njenih pooblastil tudi v osebne namene, glede na to, da je gospod Jevšek kasneje kandidiral na volitvah, zmagal in je danes celo župan,” je povedal Gorenak, hkrati pa je v tem sklopu naštel še primere nekdanjih poslancev Andreja Magajne in Zmaga Jelinčiča Plemenitega.
Gorenak je ob tem opozoril še na eno značilnost pravosodja, in sicer: ko je podjetje Eko-Park nakazalo 1500 evrov za volilno kampanjo Danila Türka, so bili za nezakonito nakazilo kaznovani z opominom, ko pa je neko društvo na nezakonit način financiralo kampanjo mariborskega župana Fištravca v višini 100 evrov, pa so bili kaznovani s 5000 evri denarne kazni.
Pri Jankoviću po vrstnem redu padajo zadeve, preden sploh pridejo na sodišče
“V gradivu govorimo tudi o več primerih, ki so delno zaključeni ali pa niso zaključeni. Tako imamo gospoda Franca Kanglerja, ki ima nekje do 20 kazenskih ovadb, od tega jih je 13 padlo na sodiščih, na drugi strani pa je gospod Zoran Janković, kjer pa po vrstnem redu padajo zadeve že prej, preden sploh pridejo do sodišča, in tako niti ni čudno, da se ta gospod smeji in pravi, da je proti Janši in zato ne bo nikoli obsojen. Je to delo sodišč? Ne, hvala lepa za takšno delo,” je jasen Gorenak.
Nad sodišči se izvajajo politični pritiski
Nato je poslanec spomnil na primer tožilke Dragice Kotnik. “Ko je globlje raziskovala zadevo Baričevič, je bila suspendirana, kasneje so jo sprejeli nazaj v službo. Potem je tu zloraba položaja v primeru imenovanja Boštjana Škrleca, kjer sta, kot ugotavlja sodišče, položaj zlorabila nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer,” je nadaljeval Gorenak in spomnil še na izjavo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je dejal, da bodo letele glave, v kolikor ne bo zadeva zoper gospoda Bavčarja izpeljana do konca. “To so politični pritiski na sodišče,” je menil Gorenak in se vprašal, kako bi se odzvala javnost, če bi to izrekel on kot minister.
Nato je spregovoril še o primerih prisluhov glede dogovarjanj o incidentih v Piranskem zalivu. “To je izpostavil nekdanji premier Tone Rop in to je bila tema številka ena približno dve leti, na sodišču je stvar končana v enem delu s poravnavo, v drugem delu pa se postopek vleče, a gospod Rop je bil nagrajen, postal je podpredsednik Evropske investicijske banke. Pa Milan M. Cvikl, ki je vodil preiskovalno komisijo v Državnem zboru v zadevi Patria in je bil tudi soizvoznik afere na Finsko, potem je prišla ta afera v Slovenijo in je vplivala na vse volitve od leta 2008 dalje, in Milan M. Cvikl je bil nagrajen, da je postal član Evropskega računskega sodišča z 22.000 evri plače. Tudi o teh zadevah želimo spregovoriti na seji Državnega zbora,” je povedal Gorenak.
Nadalje je dejal še, da predlagatelji izredne seje predlagajo sprejem naslednjih priporočil:
- Državni zbor priporoča Vladi RS, naj v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve – policijo, Vrhovnim državnim tožilstvom in Vrhovnim sodiščem RS v roku treh mesecev pripravi poročilo z analizo o pravnomočno zaključenih primerih, kjer je bilo s strani Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS ali Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da so bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, in z njim seznani Državni zbor RS.
- Državni zbor RS priporoča Vladi RS, naj v omenjenem poročilu z analizo predlaga tudi rešitve, s katerimi bi zagotovili dejansko pošteno, nepristransko in neodvisno obravnavo posameznikov v predkazenskem postopku kot tudi neodvisno in pošteno sojenje, sojenje v razumnem roku ter s tem enakost pred zakonom za vse.
- Državni zbor RS priporoča Vladi RS, naj v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem RS analizira odgovornost posameznih funkcionarjev in drugih odgovornih oseb ter v skladu z zakonom sproži ustrezne postopke za njihovo razrešitev.
Primer Patria je zloraba vseh institucij na celi črti
“Vsi primeri, o katerih sem govoril, niso povsem identični. Nekje se zlorablja policija, nekje tožilstvo, nekje sodstvo, nekje vse troje. Primer Patria je, na primer, zloraba vseh institucij na celi črti, namreč po ustavi bi lahko sodili samo za nekaj, kar je predpisano kot kaznivo dejanje, in je v tem primeru že policija obravnavala nekaj, kar ni kaznivo dejanje,” je še povedal poslanec SDS.
Na novinarsko vprašanje glede zadeve “farmacevtka” pa je Gorenak povedal, da ga je zadnji umik izjav farmacevtke iz spisa Zorana Jankovića absolutno presenetil in da se mu to ne zdi normalno. “Kar pa se tiče prisluhov, o katerih govorita 153. in 154. člen Zakona o kazenskem postopku, pa je potrebno biti realen. Ne zagovarjam dolgotrajnega dela tožilke na tem primeru, vendar ne njej v obrambo, temveč zaradi objektivne resnice, pa je potrebno reči, da gre obravnava večine slovenskih zahtevanih primerov prek dveh let. Do sedaj sodišča niso upoštevala dvoletnega roka. Primer je Franc Kangler, ki je imel dve sojenji, kjer so bili dokazi ne samo nepravilno kopirani in arhivirani, ampak uporabljeni v času po dveh letih. Se pravi, zoper Kanglerja lahko sodijo s prisluhi, ki so stari več kot dve leti, zoper Jankovića pa ne. To je spet nenormalno,” je bil jasen poslanec SDS. Ob tem je spomnil še, da je v Državnem zboru ravno zdaj predlog avtentične razlage omenjenih členov, in to ravno zaradi vprašanja, ali se smejo dokazi, starejši od dveh let, uporabiti ali ne. Poslanci in vlada podpirajo razlago, da se lahko uporabijo. “Zato sem pričakoval, da bo sodišče počakalo s svojo odločitvijo, ker zakonodajalec namerava sprejeti avtentično razlago, vendar ne, sodišče je pohitelo in sprejelo svojo odločitev. To je nedopustno,” je zaključil Gorenak.
N. Ž.