“Slovenija potrebuje predvidljive in stabilne javne finance,” predvsem pa potrebuje “pravno in davčno predvidljivost, saj je to ključnega pomena za delovanje urejene države”. O tem so si bili enotni udeleženci strokovnega posveta z naslovom V pričakovanju davčne reforme, ki se strinjajo, da Slovenija potrebuje prestrukturiranje davčne reforme in da zaradi državnih intervencij zastaja.
Slovenija bi rada ujela skupino najboljših držav. A namesto stabilnosti ponuja nepredvidljivo poslovno in davčno okolje s tendenco spreminjanja na slabše. Slovenska, predvsem zagonska podjetja množično bežijo v prijaznejša okolja, upadajo tuje investicije. Domače in tuje strokovnjake odganjamo z visokimi davki in prispevki. Kaj nas čaka in kje strokovnjaki vidijo rešitve?
Gospodarstvo se ne želi izogniti plačevanju davkov, vendar pa želi pravičen in sorazmeren davčni sistem, ki bo podjetja ohranil konkurenčna, davčne prilive pa prednostno vlagal v razvoj, so se strinjali na današnjem posvetu Gospodarskega kroga v Ljubljani. Zato menijo, da mora biti davčna reforma premišljena in zagotavljati stabilnost. Rast realne produktivnosti po mnenju Petra Wostnerja z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj zastaja. Kot enega od načinov pospeševanja produktivnosti vidi čiščenje trga oziroma premik v produktivnejše dejavnosti, kar pa zastaja zaradi “državnih intervencij”.
Mrak: raje bi videl, da davčne reforme ni, saj bi naredila več škode kot koristi
“Gospodarstvo se ohlaja. To desetletje zna biti najnižje po gospodarski rasti. Situacija se zaostruje in rokohitrske odločitve – tudi pri davčni reformi – ne morejo biti dobre. Resno davčno reformo je treba povezati tudi s pokojninsko reformo,” je ocenil Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete. “V treh mesecih, kot je napovedal predsednik vlade, resne davčne reforme ni mogoče pripraviti,” je poudaril. Pozval je k pripravi davčne reforme skupaj s pokojninsko, čeprav se zaveda vseh okoliščin in dejstev. “V trenutnih razmerah bi raje videl, da davčne reforme ni, saj bi naredila več škode kot koristi,” je dejal.
Vlada izvaja parcialne in nepremišljene ukrepe
Po besedah generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije Vesne Nahtigal ni trenutna vlada z izjemo blaženja energetske krize z ničemer zmanjšala bremen za gospodarstvo. “Vlada nima širše slike in jasne strategije, težave pa rešuje s parcialnimi ukrepi, ki niso dovolj premišljeni,” je dejala. Pozvala je k davčni reformi, katere cilj bi bila razbremenitev slovenskega gospodarstva. “To je najboljši način za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ,” je dejala.
Po besedah predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna resno težavo predstavljajo velika pričakovanja različnih deležnikov, potem ko jim je država v preteklosti namenjala številne spodbude in ugodnosti. “Ugodnosti se je težko odvaditi,” je dejal. Ohlapnejša fiskalna pravila manjšim oziroma šibkejšim državam po njegovih besedah praviloma ne koristijo. Predvsem pa je in bo moral biti fiskalni sistem sposoben zagotavljati verodostojno srednjeročno načrtovanje.
“Ko govorimo o davčni reformi, ne govorimo o zniževanju davkov, temveč njihovem prestrukturiranju. Eden od problemov: danes smo ljudje mobilni, delamo na daljavo za globalna podjetja, obremenitve za najbolj izobražene, ki jih potrebujemo, pa so visoke”, je poudaril Wostner.
Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete Nove univerze je opozoril na velik skriti davek, če država ne zagotovi poštenega in učinkovitega reševanja sporov v družbi. “Vsa zakonodaja se vodi po nujnem postopku brez pravega razloga, brez upoštevanja mnenja zakonodajno-pravne službe … To pelje v stanje: če se sme oblast obnašati pišmeuhovsko, zakaj bi se mi držali predpisov. To ni dobro, če želimo delovati kot urejena država”. Težave Slovenije na področju davkov so posledica širših sistemskih težav. Ena takšnih je nedelujoč parlament,” je prepričan.
Ivan Simič, direktor družbe Simič & partnerji, ki se med drugim ukvarja z davčnim svetovanjem, je opozoril na vse opaznejše posledice nekonkurenčnosti Slovenije na področju davkov v primerjavi z bližnjimi državami. Namesto davčne reforme bi lahko po njegovih ocenah trenutno izvedli spremembe manjšega obsega, ki bi se nanašale na akutne, a rešljive težave.
“Občudujem politike, ki imajo pogum priti na TV razlagat, da so ukinili DZZ. Čakam na reakcijo ljudi, ki bodo dobili 35 evrov nižje januarske plače”, je pripomnil Simič.
Po mnenju Tjaše Redek z ljubljanske ekonomske fakultete se mora politika posvetiti predvsem oblikovanju strategij za zvišanje produktivnosti in dodane vrednosti. “Plače lahko zvišujemo le tako, da ustvarimo več,” je poudarila. Višja dodana vrednost se po njenih besedah pozna na vseh področjih, za širšo javnost verjetno najbolj oprijemljiva korist pa bi bilo sodobnejše zdravstvo.