Gospodarstvo in vlada še brez dogovora o škodljivem interventnem zakonu o zdravstvu

Datum:

Predstavniki vlade so se na temo predloga interventnega zakona v zdravstvu sešli s predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij. Gospodarstvo od vlade zahteva umik nekaterih zakonskih rešitev. Glavna vprašanja zaenkrat ostajajo odprta. Srečanja sa se poleg ministrice za zdravje udeležila tudi minister za finance Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pravi da je po prvem sestanku z delodajalci dotaknili predloga zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. “Predstavili smo si poglede obeh strani, dogovorili smo se o nekaterih rešitvah, o nekaterih pa se bomo še v nadaljevanju v tem tednu, ko se bomo še dodatno srečevali.”

Spomnimo predlog zakona, ki ga bodo morali poslanci sprejemati po nujnem postopku (kar je postal že modus operandi te vlade)  zavarovancem ne prinaša praktično nobene koristi. Prinaša pa nove obremenitve za gospodarstvo. Interventni zakon naj bi v prvi vrsti podaljšal izplačevanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca. Ta naj bi se podaljšala iz trenutnih 20 na 30 dni. Hkrati naj bi se zmanjšali odmerni odstotki za bolniško nadomestilo. Vsi zdravniki, ki so doslej opravljali zdravniško službo v okviru javne zdravstvene službe, se bodo morali vključiti v program dežurstev. Tisti, ki se ne bodo hoteli vključiti v program, bodo oglobljeni. Samostojni podjetniki, kmetje in drugi, ki si sami plačujejo zdravstveno zavarovanje, ne bodo deležni zdravstvenih storitev, če bo njihov dolg presegel 162 evrov.

Državna blagajna bi tako na račun delodajalcev privarčevala 73 milijonov evrov. Z znižanjem odmernih odstotkov za bolniško nadomestilo nameravajo privarčevati dodatnih 25 milijonov letno. Bolniško nadomestilo po neuradnem predlogu ne bo moglo biti višje od 2,5-kratnika zadnje znane povprečne bruto plače v RS za preteklo leto. ZZZS bi s tem ukrepom okvirno privarčeval 11 milijonov letno. Skupna bolniška bo ostala neomejena, oseba bo tako lahko ostala na bolniški tudi več let. V EU takšna ureditev velja le še v Bolgariji. Finance še izpostavljajo, da ukrepi za hitrejšo medicinsko in poklicno rehabilitacijo, zaradi katerih bi se delavci lahko hitreje vrnili na delovno mesto, niso predvideni.

Brez konkretnih dogovorov

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je povedal, da so našli odgovor na marsikatero vprašanje, niso pa našli rešitve za glavna vprašanja – pri tem je izpostavil prej omenjene člene, ki težijo delodajalsko stran in predstavljajo dodatne obremenitve za gospodarstvo.

Preberite še: Ministrstvo za zdravje nima časa za usklajevanje s stroko, za sestanke z Jenulom pa

Poudaril je da je do ponedeljka, ko bo predlog zakona obravnavan na odboru za finance, še dovolj časa, da najdejo rešitve tudi za tiste probleme, ki jih najbolj “žulijo”. Med temi je tudi obremenjevanju gospodarstva iz naslova bolezni, in sicer predvideno podaljšanje obdobja bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primeru bolezni ali poškodbe z 20 na 30 dni. Po pregledu podatkov ministrstva za zdravje bodo sklenili ali je “res nujno, da se ta člen spremeni že v tem interventnem zakonu”.

“Mi predlagamo, da bi vse spremembe komunicirali v januarju, ko imamo tudi napovedana sistematična, redna srečanja z vlado, na katerih bomo govorili o vseh obremenitvah,” je dejal Gorenšček.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.”Sindikati opazujemo, kako si delodajalske organizacije predstavljajo socialni dialog. In se čudimo. Pika,” je ločeno sestankovanje dveh socialnih partnerjev komentirala

Se je GZS že predala?

Ni povsem jasno kaj je predstavnik GZS mislil z izjavo ali je je nujno, da se ta člen spremeni že v tem zakonu. Lahko to interpretiramo kot da so se predstavniki gospodarstva dolgoročno že vdali v usodo in delodajalce vrgli pod avtobus ter se že tiho strinjali, da bo nekoč obremenitev bolniških odstotnosti res v breme delodajalcev namesto države? A se v tej deželi še sploh kdo bori za gospodarstvenike? Videti je kot da gre za nekakšno zaroto cehovskih organizacij, skrajno leve vlade ter seveda socialistov iz sindikalnih združenj, v boju proti “kapitalu”, ki ga vidijo kot razrednega sovražnika.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Vaterpolisti Triglava dosegli največji klubski uspeh slovenskega vaterpola

Vaterpolisti Triglava iz Kranja so v evropskem pokalu zasedli...