Obseg trgovine na drobno se je v območju evra mesečno (oktobra) povečal za 0,1 odstotka, v EU pa za 0,3 odstotka. V medletni primerjavi pa je bil zabeležen padec za 1,2 oziroma 0,9 odstotka. V Sloveniji je padec na letni ravni znašal 15,6 odstotka in bil daleč največji med državami članicami. Podatke je objavil Eurostat.
V mesečni primerjavi je v evroobmočju prodaja neživilskih proizvodov narastla za 0,8 odstotka, prodaja goriv za vozila pa upadla za 0,8 odstotka. Prav tako je upadla prodaja hrane, pijače in tobaka, in sicer za 1,1 odstotka. V EU pa je prodaja neprehrambnih izdelkov narastla za odstotek, prodaja goriv pa za 0,1 odstotka. Prodaja hrane, pijače in tobaka pa je upadla za 0,8 odstotka. Navajamo še nekaj držav, za katere so bili na voljo Eurostatovi podatki in so zabeležili največjo mesečno rast: Hrvaška (+3,1 odstotka), Nizozemska (+2,4 odstotka) in Slovaška (+1,9 odstotka). Največji padec pa so zabeležile: Francija (-1,0 odstotka), Belgija in Avstrija (obe po -0,8 odstotka) ter Španija in Portugalska (obe po -0,4 odstotka), poroča STA.
Na medletni ravni je oktobra prodaja goriv v evroobmočju upadla za 6,4 odstotka, prodaja hrane, pijače in tobaka pa za 1,5 odstotka, prodaja neživilskih izdelkov se je povečala za 0,1 odstotka. V EU pa je prodaja pogonskih goriv upadla za 5,5 odstotka, prodaja pijače, hrane in tobaka pa je upadla za 1,2 odstotka. Po drugi strani se je bila prodaja neživilskih izdelkov povečala za 0,2 odstotka. V letni primerjavi je največji padec zabeležila prav Slovenija (-15,6 odstotka), sledita ji Madžarska (-6,5 odstotka) in Estonija (-5,5 odstotka). Največjo rast pa so zabeležile: Španija (+5,9 odstotka), Danska (+4,2 odstotka), Bolgarija in Luksemburg (obe po 3,1 odstotka).
Marko Lotrič: prehitevajo nas države, ki so bile nedavno še za nami!
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič: “24ur.com pravijo, da je politika le igra, igra moči. Tisti, ki trenutno imajo to moč, trdijo, da gospodarstvo izsiljuje. Daleč od tega. Gospodarstvo želi le stabilno poslovno okolje in premišljenost pri davčnih obremenitvah, ne pa praznih obljub in zakonodajnega rokohiterstva. Zakaj? Ogroženih je 50 tisoč delovnih mest, ki jih slovenskim podjetjem zagotavlja partnerica Nemčija, čakajo nas za 80 % višji računi za elektriko, zmanjšuje se prehranska varnost države. Imamo vedno več birokratske navlake. Ljudje morajo vsaj 3-krat na dan dobro premisliti, če so se ali se niso štempljali, inšpektorji pa so oglobili že 21 organizacij.
Vlada RS obljublja povečanje vlaganj v raziskave in razvoj ter industrializacijo novih rešitev, pa je hkrati najbolj znižala ravno sredstva za gospodarstvo v spremenjenem Načrtu za okrevanje in odpornost – kar za 126 milijonov evrov. Če bodo podjetja in talenti odhajali v tujino, tudi prilivov v državni proračun ne bo. Prehitevajo in dohitevajo nas države, ki so bile nedolgo nazaj še za nami (Hrvaška, Srbija, Češka itd.). Ocena škode po poplavah je nihala od 500 milijonov evrov, do 10 milijard evrov, pa nazaj na 3 milijarde evrov. Potreben bi bil načrt, ali se bodo koristila EU sredstva ali se bo država zadolžila, a prvo, na kar se je pomislilo in nato premislilo – da se denar dobi od ljudi in podjetij. V NOO pa tudi za poplave 70 milijonov evrov manj.”
Domen Mezeg