V Gospodarskem krogu, ki ga ga sestavlja 12 gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij izražajo ogorčenje nad novimi obremenitvami, ki jih je na predlog vlade sprejel državi zbor.
Sprejeti Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva in sprejeti zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev bo gospodarstvo obremenil za 330 milijonov evrov letno.
V Gospodarskem krogu so v sporočilu za javnost zapisali, da so pričakovali drugačen odnos vlade in sicer, da jim bo ta pripravljena prisluhniti, glede na to, da je predsednik vlade napovedal redna mesečna srečanja s predstavniki gospodarstva, hkrati pa v intervjujih sporoča sodržavljanom, da se pri odločitvah posvetuje s tistimi deležniki, ki so relevantni na določenih področjih.
Vlada otežuje gospodarske pogoje
Skupina združenj nato v sporočilu za javnost navedla primere, v katerih je trenutna vlada otežila poslovanja gospodarstva. Naštevajo: razveljavitev davčnih olajšav pri dohodnini, dodatne obveznosti iz naslova Zakona o delovnih razmerjih, preoblikovanje prostovoljnih zdravstvenih prispevkov v obvezne, višji stroški dela v primeru čezmejnega opravljanja storitev, uvedba novih dajatev za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe, podaljšanje kritja bolniške odsotnosti v breme delodajalca, dodatne obveznosti za zaposlene in delodajalce glede evidentiranja delovnega časa, uvedba administrativnih bremen za spremljanje in poročanje cen, povečanje davka na dobiček pravnih oseb.
Gospodarstvo brez subvencije, trgovci z elektriko z rekordnimi dobički
Kot pišejo, vlada ni na drugi strani z nobenim ukrepom, razen v primeru blaženja energetske krize, zmanjšala bremen gospodarstva. Tega pa prav tako pestijo visoka inflacija, padanje proizvodnje in naročil, ohlajanje na izvoznih trgih, upadanje prihodkov v storitvenih dejavnostih, visoke cene energentov (od leta 2024 naprej gospodarstvo ne bo imelo subvencionirane cene energije in to kljub rekordnim dobičkom trgovcev z elektriko) in rast stroškov dela.
“Zato smo pričakovali, da se bo vlada vzdržala vsaj pri dodatnih stroških zaradi podaljšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalcev z 20 na 30 dni, še posebej zato, ker je ministrica za zdravje napovedala širšo spremembo sistemskih zakonov, ko bi lahko celovito in strokovno obdelali tudi to vprašanje, ki v interventni zakon ne sodi. Zato od poslancev pričakujemo, da bodo pri ponovni obravnavi tega zakona, ki ga je Državni svet RS zavrnil z vetom, tak zakon zavrnili,” pišejo.
Pišejo tudi, da je njihove stališče glede povečanja davka od dobička pravnih oseb že od samega začetka jasno in enotno. Menijo, da se kriznih razmer (avgustovske poplave) ne rešuje z dvigovanjem davkov, ampak s solidarnostnimi prispevki, kot je bilo predvideno v interventni zakonodaji. Dopis, ki so ga v teh dneh prejeli s strani Ministrstva za finance, ki njihove člane vabi k nakazilu donacij v državni sklad za obnovo, pa razumejo kot posmeh vsem tistim podjetjem, ki so že donirala zajetna sredstva in so poleg tega imela dodatne stroške zaradi nepremišljene vladne odločitve o uvedbi dela prostega dne 14. avgusta letos.
Obremenitev pa še ni konec
Ob koncu pa še opozarjajo, da se gospodarstvu obetajo dodatne obremenitve, kot je denimo dvig trošarin za nekatere izdelke in uvedba novega davka na sladke pijače. Vse to kljub njihovim opozorilom, da ti ukrepi ne bodo bistveno vplivali na navade potrošnikov.
Da bi jih vlada vendarle slišala, napovedujejo javne posvete o aktualnih tematikah. Prvega napovedujejo že 10. januarja prihodnje leto, kjer bodo spregovorili o problematiki slovenske davčne zakonodaje.
Pod izjavo za javnost so podpisane naslednje gospodarske in kmetijske organizacije:
Ž. K.