“Če je temu tako, pa Slovenija ni več ustavna demokracija. Postali smo politična džungla, v kateri tisti, ki jih je več, celo z aktivno asistenco ustavnega sodišča, lahko vladajo brezpravno in zato tudi neomejeno,” sta v izjavi za javnost opozorila dr. Matej Avbelj in dr. Peter Gregorčič.
Depolitizirana uprava javne RTV je 14. novembra, le dan pred 33. sejo ustavnega sodišča, umaknila pobudo za oceno ustavno Golobove novele zakona o RTV. To pomeni, da Ustavno sodišče o zadevi ne bo vsebinsko odločalo, slovenska javnost pa posledično ne bo dobila potrditve, da je novela zakona v nasprotju z zakonom.
Pravnik Matej Avbelj in nekdanji predsednik programskega sveta RTV Peter Gregorčič tako v izjavi za javnost razočarano ugotavljata, da se njuna pričakovanja, kot tudi pričakovanja Evropske komisije, Evropskega sodišča za človekove pravice, da bo ustavno sodišče v zadevi enkrat moralo vsebinsko odločati, ne bodo izpolnjena. Tako pojasnjujeta: “Očitno je nova, depolitizirana uprava tega javnega zavoda ocenila, da je bolje, da do vsebinske ustavnosodne presoje zakona nikoli ne pride. Taka vsebinska presoja namreč predstavlja tveganje, da ustavno sodišče spozna, da je bila trenutna uprava in s tem celotno vodstvo RTV Slovenija imenovana v nasprotju z ustavo. Z umikom pobude se je nova uprava javnega zavoda temu tveganju izognila.”
Pojasnjujeta, da bo zaradi umika zahtevka s strani nove uprave RTV sedaj moralo ustavno sodišče v zvezi z jedrom zadeve pobudo zavreči. Enako usodo bodo doživeli tudi preostali zahtevki vlagateljem. Nadalje pojasnjujeta, da se pobudnikom, ker je ustavno sodišče razveljavilo začasno zadržanje izpodbijanega zakona, ki ga je samo najprej sprejelo, pravni položaj več ne more izboljšati. Zaradi tega je skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo ugasnilo tudi njihovo pravno upravičevanje za vodenje postopka pred ustavnim sodiščem.
Ustavno sodišče se je preprosto znebilo “neprijetne” zadeve
“Na opisani način, torej v tesnem sodelovanju med vlado, njeno koalicijo v parlamentu, izbrano civilno družbo, ki danes vodi javni zavod RTV Slovenija, ter z iz njene strani imenovano upravo, se bo ustavno sodišče, ki je kar samo pobudnike prikrajšalo za pravni interes in s tem za vsakršno sodno varstvo, lahko preprosto znebilo zadeve, ne da bi se z enim samim pravnim argumentom kadarkoli vsaj malo dotaknilo njene vsebine,” pojasnjujeta.
Je predsednik ustavnega sodišča zavajal javnost?
Avbelj in Gregorčič spominjata, kako je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto na tiskovni konferenci 9. junija trdil, da “zadeva, ki je v hiši pol leta, po tej plati še ni stara; in tudi čez dve leti še vedno ne bo med najstarejšimi.” Ali se je Accetto zavedal, da zadeva ne bo nikoli doživela epiloga, je težko dokazati, kljub temu, da vsi indici težijo k temu. A kot opozarjata avtorja pobude za oceno ustavnosti sporne novele zakona, bo sistemsko, institucionalno ustavnopravno vprašanje, ki predstavlja bistvo zadeve RTV, ostalo neodgovorjeno.
Slovensko sodstvo si je očitno nad zadevo opralo roke. Še več, zunanji opazovalec se zlahka prebije do zaključka, da je neustavna politična uzurpacija javnega zavoda potekala ob hkratnem blagoslovu sodstva.
Slovenija je postala politična džungla
Avtorja izjave za javnost zaključujeta v tragičnem tonu: “To dejstvo v sistemskem smislu pomeni, da lahko vsakokratna oblast, če le ima zadostno politično, družbeno in ekonomsko moč – in tudi svoje ljudi na ustavnem sodišču – prav vse institucije, tudi tiste, ki jim mora biti po ustavi zagotovljena vsaj relativna avtonomija, z močjo zakona čez noč in v celoti podredi svojim lastnim političnim interesom. Če je temu tako, pa Slovenija ni več ustavna demokracija. Postali smo politična džungla, v kateri tisti, ki jih je več, celo z aktivno asistenco ustavnega sodišča, lahko vladajo brezpravno in zato tudi neomejeno.”
Ž. K.