Na današnji dan je umrl velik poljski literat, ki se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal kot pisec reportaž, kratkih zgodb, še zlasti pa romanov, med drugim Quo vadis ter V puščavi in goščavi, za svojo ustvarjalnost pa prejel tudi Nobelovo nagrado.
Gre za priznanega romanopisca, novinarja in publicista, ki je za svoj življenjski opus prejel Nobelovo nagrado. V spomin Poljakov se je vtisnil predvsem kot nekdo, ki je krepil občutek pripadnosti svojemu narodu med rojaki ter domoljubje. Rodil se je 5. maja 1846 na današnjem vzhodu Poljske, umrl pa 15. novembra 1916 v Švici, navaja Culture.
Bil je velik ljubitelj zgodovine in književnosti
Izhajal je iz obubožane plemiške družine. Od leta 1858 je bil vključen v srednješolsko izobraževanje v Varšavi, pri čemer je bil pretežno odmaknjen od svoje družine. V času šolanja je kazal veliko zanimanje za zgodovino in književnost. Med drugim je veliko pozornosti namenjal še zlasti Homerju, Adamu Mickiewiczu in Jiliuszu Słowackemu in Walterju Scottu. Leta 1864 je v sklopu izobraževanja prejel tudi svojo prvo nagrado za svojo ustvarjalnost.
Veliko zanimanje je kazal za staropoljsko književnost in jezik
Od leta 1866 naprej je na željo staršev v Varšavi študiral medicino, vendar je pozneje nadaljeval študij na pravu. Na koncu se je v sklopu študija posvetil predvsem staropoljski književnosti in jeziku. V čas študija segajo tudi začetki njegovega resnega literarnega ustvarjanja, vendar pa na začetku ni imel večjega uspeha. Ko je carska oblast ukinjala študije v poljskem jeziku, se je lotil študija v ruščini prav tako v Varšavi, vendar ga ni dokončal.
Objavljal v varšavskem tisku
Njegova prva uspešna objava sega v leto 1869, ko je objavil nek svoj prispevek v reviji Przegląd Tygodniowy, kjer se je dotaknil področja gledališke umetnosti, pozneje pa je pisal tudi za Tygodnik Ilustrowany. Sčasoma se je uveljavil kot publicist v varšavskem tisku. Med drugim je od leta 1873 sodeloval s konzervativnim časopisom Gazeta Polska.
Zahajal je v mestne salone in se družil z bohemi
V javnosti je postal poznan kot predstavnik neokonzervativnega tabora, poleg tega pa se je rad družil z umetniškimi bohemi. Nasilna prekinitev zaroke z Marijo Kellerówno s strani njenih staršev zaradi njegovih dolgov, ga je globoko prizadela, vendar pa se mu je nasmehnila sreča, ko je spoznal veliko varšavsko lepotico in igralko Heleno Modrzejewsko, za katero so pogledovali številni meščani – začel je namreč zahajati v njen umetniški salon.
Uresničil svoje sanje: prelevil se je v velikega pustolovca in popotnika
V letih 1876–1878 je bil dopisnik časopisa Gazeta Polska, in sicer v Severni Ameriki, kjer je skupaj s Heleno Modrzejewsko in njenimi prijatelji poskušal v Kaliforniji ustvariti nekakšno poljedelsko skupnost. V sebi je namreč nosil pustolovsko željo, da bi kot popotnik raziskoval ameriški kontinent, kot poročevalec pa se je pozneje udejstvoval tudi v Afriki in drugod, kar je močno povečalo njegovo prepoznavnost na domačih tleh.
O vsakdanjem življenju v Ameriki, medvedih, Indijancih in bizonih
Med drugim je rad pisal o ameriškem življenju, predvsem o njegovih prednostih, pa tudi o nevarnostih, ki so na Novi celini prežale na človeka, obenem pa kritiziral vse kar mu v Ameriki ni bilo všeč, predvsem iztrebljenje indijanskega prebivalstva, rad pa se je dotaknil tudi ameriške narave, med drugim step, medvedov, bizonov in polovov ter življenje v gorah, vendar pa je bilo njegovo poročanje obenem polno bajeslovnih opisov. Obenem se je v sklopu svojega raziskovanja med drugim loteval tudi staropoljskih pesnikov.
Dotaknil se je tudi področja plemiške literarne umetnosti
Svojo umetniško ustvarjalnost je Sienkiewicz sicer pričel s kratkimi zgodbami, vendar pa je pozneje posegel še zlasti na področje romanopisja. Posluževal se je različnih literarnih zvrsti, med drugim tudi gawęde (Gre za zvrst povezano s poljskim plemstvom. Na začetku je šlo zgolj za ustno pripoved,in se je pojavljala na gostijah in veselicah, v začetku 19. stoletja, pa je dobila tudi svojo zapisano obliko, vendar je ohranila obliko ustne pripovedi, torej živ pripovedni slog, obračanje na poslušalce, ponovitve, svobodna zgradba. Tematsko je bila povezana z vsakodnevnim plemiškim življenjem, Bryk).
Iz zgodovine črpal navdih za svoja največja dela in prejel Nobelovo nagrado
Pisatelj je najbolj zaslovel na področju romanopisja pri čemer, pa je tematiko za svoja dela zelo rad črpal iz zgodovine. Tako je za svoj roman Quo vadis izbral obdobje Rimskega imperija, medtem ko je posebej zaslovel s svojo Trilogijo, ki jo sestavljajo trije zgodovinski romani: Z ognjem in mečem, Potop in Mali vitez. V Trilogiji se je dotikal predvsem za Poljake pomembnih zgodovinskih dogodkov. Posebno slavo, pa mu je prinesel kultni roman z naslovom V puščavi in goščavi za mladino. Svojo pisateljsko kariero je “kronal z lovorjevim vencem” Nobelove nagrade (leta 1905). Leta 1904 se je sicer tudi poročil z Marijo Babsko, Culture.
Domen Mezeg