Preiskovalci NPU v današnjih preiskavah iščejo dokaze za utemeljitev več kaznivih dejanj zlorabe položaja s področja bančne kriminalitete, s katerimi naj bi si osumljeni pridobili protipravno premoženjsko korist v višini 17 milijonov evrov. V DUTB so potrdili, da preiskave potekajo v njihovi mariborski podružnici zaradi Probanke. Kriminalisti so se oglasili tudi na domu nekdanje predsednice uprave Probanke Romane Pajenk, ki je bila nekoč glavna bančnica Foruma 21.
V Družbi za upravljanje terjatev bank potrdili, da preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada potekajo v njihovi mariborski podružnici, pod drobnogled pa so kriminalisti vzeli sum kaznivih dejanj pred letošnjo pripojitvijo Probanke k DUTB in začetkom nadzorovane likvidacije Probanke septembra 2013.
“Preiskovalci opravljajo šest preiskav poslovnih prostorov na območjih policijskih uprav Maribor, Ljubljana in Celje, kjer iščejo in zasegajo dokaze,” so pojasnili na Generalni policijski upravi. “S kaznivimi dejanji je bila pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov,” so dodali.
Predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo, aktivnosti pa izvaja 41 preiskovalcev NPU ob pomoči kriminalistov policijske uprave Maribor.
Preiskujejo tudi Kučanovo bančnico
Po poročanju medijev so kriminalisti od jutra tudi na domu nekdanje predsednice uprave ugasle Probanke Romane Pajenk. Po informacijah portala 24ur.com zaradi spornih kreditov nekdanje uprave Probanke pod vodstvom Pajenkovi iščejo poslovno dokumentacijo, ki se nanaša na milijonska posojila nekdanje Probanke družbam Zlata Moneta II in Medaljon, celjskemu Klasju ter Pekarnam Ptuj.
Portal Siol.net medtem navaja, da jih sumijo zlorabe položaja pri odobritvi posojil družbam v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika, brata Pajenkove.
Združba podeljevala kredite na lepe oči
Po informacijah portalov naj bi bilo kaznivih dejanj zlorabe položaja osumljenih pet bančnikov Probanke, poleg nekdanje prve dame ugasle mariborske banke še člana uprave Milana Lah in Vito Verstovšek, direktor v poslovni enoti Maribor Borut Bizjak in še eden od direktorjev znotraj banke Peter Lobnik.
Kriminalisti jih sumijo, da so dajali posojila družbam, ki do tega niso bile upravičene in niso bile kreditno sposobne, saj so nekatere poslovale celo z izgubo. Po mnenju kriminalistov, naj bi bančniki vedeli, da družbe kreditov ne bodo mogle vrniti. Tako naj bi kršili več bančnih predpisov in internih aktov, pa tudi zakon o bančništvu.
Denar je prišel nazaj v žepe bančnikov
V primeru posojila Klasju Celje in Pekarnam Ptuj naj bi šlo za pet milijonov evrov, čeprav naj bi bil denar v resnici namenjen enemu od Ročnikovih podjetij, ki naj bi potem s tem denarjem kupil delnice NKBM, ki jih je imela v lasti Probanka.
Premoženje Probanke je bilo skupaj s tistim od Factor banke v začetku tega leta po odločitvi vlade pripojeno k DUTB, banki pa sta izgubili bančno licenco in ugasnili. Na DUTB je zato tudi dokumentacija, povezana s posojili obeh bank.
Ni bilo ustrezne kontrole glede poslovanja bank!
Veliki rop slovenskih bank je kot prva pričela parlamentarna komisija, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, ki se je posebej specializiral za pregled Probanke in Factor banke, pred kratkim pa so preiskovanje sklenili s končnim poročilom. Komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je ugotovila, da je bilo delovanje uprav in nadzornih svetov bank pomembno soodgovorno za težo gospodarske krize, ki je nastala v Sloveniji poleg ostalih zunanjih dejavnikov, finančne krize, neustrezne politike notranjega in zunanjega nadzora.
Prav tako so banke so poslovale z izrazito pomanjkljivim sistemom notranjih kontrol in kontrolnih sistemov. Poslovne banke tudi niso pravočasno ob nastopu krize pristopile k upravljanju slabih terjatev, zamujali so celo z organizacijskimi oblikovanji ustreznih služb, ki bi se prioritetno ukvarjale s slabimi naložbami. Očitne so kršitve postopkov in ravnanje v nasprotju z zahtevami profesionalne skrbnosti, česar pa vodstva bank niso sankcionirala.
M. P., STA