Znano je, da je hrana za bolnike s celiakijo izjemno draga. A, kot kaže, se na to požvižga “socialno čuteča koalicija” vlade Roberta Goloba, ki je glasovala proti sklepom, ki jih je predlagalo Društvo za celiakijo, s katerimi bi se bolnikom s celiakijo omogočilo finančno pomoč v času prehranske in energetske draginje.
Povprečna cena brezglutenskega kruha je 9 evrov/kg. “Predstavljajte si posameznika z najnižjo pokojnino, ki je okoli 280 evrov. Ta oseba da približno 150 evrov na mesec samo za kruh. Če želi vključiti samo brezglutenske testenine, jo bo stalo nadaljnjih 150 evrov,” je izpostavila poslanka SDS Anja Bah Žibert.
.@ANJABAHZIBERT: Povprečna cena brezglutenskega kruha je 9 €/kg. Predstavljajte si posameznika z najnižjo pokojnino, ki šteje okoli 280 €. Ta oseba da približno 150 € na mesec samo za kruh. Če želi vključiti samo brezglutenske testenine, ga bo stalo nadaljnjih 150 €. pic.twitter.com/tKf7JOTgcN
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 17, 2023
Za odrasle olajšave ne veljajo
Poslanska skupina SDS je bila tista, ki je v zvezi s problematiko prehrane bolnikov s celiakijo predlagala sklic skupne seje odbora za zdravstvo ter odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Po besedah Bah Žibertove je za družine otrok s celiakijo že razmeroma dobro poskrbljeno z davčnimi olajšavami. Med slednjimi je po poročanju STA izpostavila: olajšave pri dohodninski napovedi, dodatek za štipendiranje, dodatek za nego otroka, za štipendiranje in oprostitev plačila letne dajatve za vozila. Ob tem pa je poslanka izpostavila, da omenjene olajšave veljajo zgolj za osebe do 26. leta. Odrasli so tako prepuščeni sami sebi, čeprav bi nam lahko bile tukaj po njenih besedah zgled države iz zahodnega Balkana in številne države članice EU.
Poslanka je izpostavila, da je potrebno zavedanje, da brezglutenska prehrana predstavlja edino zdravilo za ljudi s celiakijo. Z enim od sklepov je predlagala, da bi odbora vlado pozvala k vzpostavitvi registra bolnikov s celiakijo, z drugim pa k dopolnitvi “zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v roku treh mesecev na način, da bo bolnikom s potrjeno diagnozo celiakije omogočeno nadomestilo stroškov brezglutenske diete v obliki mesečnega prejemka, ki ne bo odvisen od socialnega statusa bolnikov in ne bo obdavčen.”
.@ANJABAHZIBERT: Bolniki s celiakijo so primorani kupovati brezglutensko hrano, ki je izjemno draga. Naloga države je, da naredi korak naprej in pomaga tem ljudem. pic.twitter.com/0B2Pyb3tpg
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 17, 2023
Poslanka Bah Žibert poudarja, da takšni bolniki za razliko od ostalih bolnikov ne morejo z receptom v lekarno, kjer bi dobili zdravilo. “Oni morajo svoje edino zdravilo – hrano – kupiti! Za kg kruha morajo plačati 10 €. Smo edina država naokoli, ki jim ne pomaga,” je kritična.
.@ANJABAHZIBERT: Praktično celotna družina se odpove ostali prehrani, ker se prilagodi hrani družinskega člana s celiakijo. Kot mama vem, da bi mi bilo zelo težko, če bi moj otrok imel na krožniku drugačno hrano kot jaz. Še huje bi bilo, če bi otrok mojo hrano po pomoti zaužil. pic.twitter.com/xxMDZVP1u3
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 17, 2023
Nataša Forstner Holešek, vodja komisije za certificiranje izdelkov brez glutena pri društvu za celiakijo, je poslancem pojasnila, da so brezglutenska živila dražja na račun strogih standardov pridelave in predelave. “Njive z brezglutensko pšenico morajo biti tudi nekaj deset kilometrov oddaljene od tistih z navadno pšenico,” je pojasnila kot primer. Kako pomembno je, da se bolniki s celiakijo držijo primerne prehrane, dokazuje tudi opozorilo, ki ga je navedel specialist pediatrije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Jernej Dolinšek. Ta je namreč povedal, da lahko že pol zrna pšenice v prehrani bolnika s celiakijo sproži avtoimun odziv.
Čeprav sta državna sektarja na ministrstvu za zdravje in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dejala, da problematiko razumeta, sta dala vedeti, da predlaganih sklepov ne podpirata. Poslanci koalicije so poskrbeli za to, da sklepa nista bila sprejeta, sta pa odbora soglasno podprla koalicijski sklep, ki je ministrstvu za zdravje predlagal, da v roku šestih mesecev pridobi strokovno podlago za celostno ureditev tega področja in v to vključi tudi osebe z diagnozo celiakije starejše od 18 oz. 26 let. A kaj, ko so stroški za hrano visoki danes. Tako pa se bo spet čakalo, bolniki pa bodo prepuščeni sami sebi. Nič novega od te vlade.
Sara Kovač