Medtem ko Slovenija tone pod pritiskom davčnih obremenitev in vedno novih prispevkov, se boljša finančna situacija obeta Hrvatom. Z novim rebalansom, ki ga bo v četrtek na vladi predstavil hrvaški finančni minister Marko Primorac, se obetajo boljši dnevi za vse državljane, in tudi za kmetijstvo, dober finančni delež pa bo namenjen tudi obnovi po potresu, poroča Jutarnji list. Hrvaški premier Andrej Plenković verjame, da se bo septembra začeto zniževanje inflacije nadaljevalo.
Čeprav številne države v zadnjih letih beležijo poslabšanje fiskalnih kazalcev, Hrvaška nadaljuje z vidnim izboljšanjem stanja javnih financ. Z novim rebalansom se bo letošnji hrvaški proračun povečal za 1,2 milijarde evrov. Tako se bodo odhodki povečali z 28,1 na 29,3 milijarde evrov, glavni razlogi pa so višja izdatki za obnovo po potresu, za plače, pokojnine in kmetijstvo ter financiranje vladnih ukrepov za pomoč državljanom. Po neuradnih informacijah ministrstva za finance bodo za uskladitev pokojnin namenili dodatnih nekaj več kot 300 milijonov evrov, za obnovo približno 275 milijonov evrov, dodatni ukrepi za pomoč državljanom bodo stali približno 270 milijonov evrov, plače v javnem sektorju okoli 220 milijonov.
Zaradi povečane inflacije so se pričakovano povečali izdatki za pokojnine, ki so bile izplačane od septembra, in sicer za 8,42 odstotka, kar je najvišja stopnja uskladitve od začetka leta 1999. V prvotnem proračunu s konca lanskega leta je vlada letos predvidela zvišanje pokojnin za 513 milijonov evrov. Zaposlenim pa naj bi se plače povečale za 360 milijonov evrov, a so naknadni dvigi v javnem sektorju prinesli dodatne izdatke. K dobremu polnjenju proračuna poleg učinka inflacije spodbuja tudi pritisk na rast odhodkov, razlog za rebalans pa so tudi bistveno višji prihodki od načrtovanih. Nedavno predstavljeno izvrševanje proračuna v prvem polletju kaže, da je bil dosežen presežek v višini 556 milijonov evrov ali 0,8 odstotka BDP. Skupni prihodki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za kar 30 odstotkov, na 13,7 milijarde evrov. Ob tem so se davčni prihodki povečali za 24 odstotkov, močno pa so zrasli tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje in prihodki pomoči, torej sredstev EU.
Čeprav nekoliko počasneje, so se močno povečali tudi izdatki, in sicer za 19,3 odstotka oziroma 2,1 milijarde evrov, tako da so znašali 13,1 milijarde evrov. K temu so največ prispevali sanacija potresne škode, ukrepi vlade za pomoč državljanom in gospodarstvu ter povečanje izdatkov za pokojnine in za zaposlene.
Kljub povečanju odhodkov fiskalna konsolidacija napreduje bolje od pričakovanj
Konec lanskega leta je vlada načrtovala primanjkljaj v višini 2,6 odstotka BDP, a je agencija Fitch nedavno ocenila, da bi primanjkljaj lahko znašal 0,4 odstotka BDP, kar je bistveno manj, kot so pričakovali aprila. Proračunski rezultati so bili po njihovem mnenju močni, ker je visoka inflacija v prvem delu leta spodbudila rast prihodkov, v drugem delu leta pa je sledila rast izdatkov zaradi stroškov indeksacije pokojnin, nedavno sprejetega paketa podpor in povišanje plač v javnem sektorju.
V prihodnjem letu napovedujejo povečanje proračunskega primanjkljaja na 1,6 odstotka BDP, v letu 2025 pa naj bi se znova znižal, na 0,8 odstotka BDP. Proračunski prihodki v letu 2024 naj bi bili šibkejši zaradi nižje inflacije, torej nižje nominalne rasti, ter sprememb pri dohodnini in znižanja prispevkov. Obenem vlada pričakuje povečanje izdatkov zaradi višjih plač v javnem sektorju, “socialne porabe” in višjih kapitalskih naložb, a Fitch vidi tudi “zmerno” tveganje dodatnega povečanja porabe zaradi volitev.
Zmanjševanje javnega dolga
Čeprav številne države v zadnjih letih beležijo poslabšanje fiskalnih kazalcev, Hrvaška nadaljuje z vidnim izboljšanjem stanja javnih financ. Javni dolg se je ob koncu drugega četrtletja glede na prvo četrtletje zmanjšal za 514 milijonov evrov in je po podatkih ČNB znašal 47,6 milijarde evrov, kar je 66,9 odstotka BDP. To je 2,6 odstotne točke manj kot ob koncu prvega četrtletja in 1,9 odstotne točke manj kot ob koncu leta 2022. Po navedbah Jutarnjega lista Agencija Fitch ocenjuje, da se bo javni dolg letos znižal na 62,1 odstotka “in bo za 25 odstotnih točk nižji od najvišje ravni v pandemičnem letu 2020”.
Trend zmanjševanja se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih, vendar počasneje, za dve do tri odstotne točke na leto, kar je odraz počasnejše rasti nominalnega BDP. Tako naj bi se do leta 2027 po njihovih ocenah spustil pod raven 55 odstotkov BDP. Takšna pričakovanja podpirajo bonitetno oceno države in zagotavljajo udobnejši položaj glede stroškov zadolževanja.
Ana Horvat