Vprašanje Hrvatov v Sloveniji, ki nimajo statusa priznane narodne manjšine, je eno od odprtih vprašanj med Zagrebom in Ljubljano, ki bi ga radi rešili v dobrososedskem duhu, je v četrtek dejal predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković. To je še enkrat poudaril ob koncu dvodnevnega uradnega obiska v Sloveniji, na katerem se je sestal s predsednikom državnega sveta Markom Lotričem.
“Za nas je pomemben status Hrvatov, ki živijo v Sloveniji. Menimo, da obstajajo pogoji, da dobijo status narodne manjšine, slovenska stran ima svoje ustavne in zakonske rešitve, kjer sta priznani samo dve manjšini, italijanska in madžarska, drugi pa so drugače obravnavani,” je poudaril za medije in dodal, da želi Hrvaška ta problem “rešiti v duhu dobrososedskih odnosov in medsebojnega spoštovanja”.
Čeprav v Sloveniji živi okoli 55 tisoč Hrvatov, s predstavniki katerih se je Jandroković sestal v četrtek, ti nimajo statusa narodne manjšine, kar je izpostavil kot “težavo, ki traja že desetletja”. Slovenci so v Republiki Hrvaški uradno priznana narodna manjšina, medtem ko sama kot narodni manjšini priznava samo Italijane in Madžare. “O tem bo potekal dialog in verjamem, da bomo lahko našli rešitve, ki bodo zadovoljive za obe strani,” je sklenil. Jandroković se je na dvodnevni uradni obisk v Sloveniji odzval na povabilo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, poleg nje pa se je srečal še s predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednikom državnega sveta Markom Lotričem.
Jandroković je izpostavil tudi, da so dvostranski odnosi na visoki, prijateljski in dobrososedski ravni ter da je bil v pogovorih velik poudarek na pomoči, ki jo je Hrvaška zagotovila Sloveniji, ki so jo prizadele avgustovske poplave, in Slovenija Hrvaški po potresu leta 2020. “Tokrat nas je povezalo tisto zlo in obema smo pokazali, da nam ni mar tudi za pomoč sosedom,” je še dejal in dodal, da je medsebojno gospodarsko sodelovanje odlično, enako blagovna menjava, da medsebojne investicije rastejo, število slovenskih turistov na Hrvaškem pa veliko, takoj za Nemci. Pogovor je po poročanju hrvaških medijev tekel tudi o energetskem sodelovanju pri jedrski elektrarni v Krškem ter uporabi UZP na Krku za prihodnje potrebe Slovenije.
Ana Horvat