Kulturna ministrica Asta Vrečko zagotovo tako javno kot tudi zasebno govori, da je Dimitrij Rupel nesposoben, posledično pa neprimeren za to, da bi vodil JAK (Javno agencijo za knjigo). “Predpostavljam, morda neupravičeno, da je ministrica modra ženska in modri ljudje imajo po navadi prav. Pa poglejmo dejstva o Dimovi (tako ga kličemo prijatelji) nestrokovnosti, s čimer bomo potrdili ali ovrgli ministričino modrost,” je zapisal politik in ekonomist Igor Omerza.
“Prvič. Ker je glavna naloga JAK nastop Slovenije kot gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, tudi jaz kandidiram za ta veledogodek z dvema knjigama – Udbaland Slovenija s podnaslovom Izbrana poglavja ter Jovanka in Udba s podnaslovom Blaznost na Titovem rdečem dvoru –, se moramo najprej vprašati: Ali Dimitrij Rupel govori kak tuj jezik?” se je uvodoma vprašal izjemen poznavalec delovanja jugoslovanske Udbe, politik, ekonomist in osamosvojitelj Igor Omerza. V nadaljevanju je zapisal, da tovrstno poznavanje sicer ni nujen predpogoj. Kot primer je navedel zunanjega ministra Karla Erjavca, ki ni ustrezno obvladal nobenega tujega jezika. Bi pa nepoznavanje tujih jezikov, na knjižnem področju, prav gotovo kvarno vplivalo na renome naše države. Toda v primeru Dimitrija Rupla smo lahko brez skrbi.
Omerza je skupaj z “Dimom”, kot mu prijatelji pravijo, obiskal več tujih krajev, denimo Washington, Milan, Pariz in Mainz. Povsod je govoril tekoče. Omerza: “Bilo ga je užitek poslušati v angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini. Vprašal sem ga, od kod taka spretnost, in mi je odgovoril, da se je pač učil latinsko, da to zelo pomaga in da zna tekoče tudi špansko.” Verjame mu na besedo. Jezik prav gotovo ni ovira za njegov, sedaj že preprečen nastop v Frankfurtu. V nadaljevanju pa se je vprašal, ali so morda težava knjige in se ugleden diplomat ne spozna na to področje. “Hm, napisal je več kot petdeset knjig in več kot tisoč člankov. Presneto, očitno se spozna na pisanje, saj bi ga glede na to produkcijo morali imeti tudi za pisatelja, in to zelo plodnega,” je še pojasnil Omerza. Vseh njegovih knjig ni prebral, vsaj opis ene pa je bral v arhivih Udbe. Komunistični vrh mu je namreč zagrizeno sledil pod kodnim imenom Negativ.
Je pa prebral nekaj njegovih knjig, ki se nanašajo na burne čase slovenske osamosvojitve in demokratizacije. Omerza ni literarni kritik, lahko pa potrdi, da ima lep jezik in bogat besedni zaklad, predvsem pa podaja temo na jasen in razumljiv način. Znanje s področja jezikov in knjig verjetno še ne pomeni, da ima tudi organizacijske in operativne sposobnosti za vodenje katerekoli organizacije na svetu. Je tudi malce zasanjan. Omerza pa se je dotaknil še enega pomembnega dogodka. Kmalu po osamosvojitveni vojni sta bila skupaj na obisku v Washingtonu pri tretjem človeku ZDA Lawrencu Eagleburgerju, svetovalcu za nacionalno varnost. Povsem nevljudno jima je uvodoma zabrusil, da želimo Slovenci prelivati kri. Omerza je bil zaprepaden, Rupel pa je ogorčen vstal in mu odločno odvrnil: “Tako se z mano ne boste pogovarjali. Greva!”
Rupel je igral pomembno vlogo pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije
Odpravila sta se do zastraženih vrat pisarne, tedaj pa je debelušni Lawrence pohitel za Ruplom in ga ponižno prosil, da naj ostane. Situacija se je zatem umirila. Dolgo časa so se pogovarjali o tem, kakšna rešitev je primerna za jugoslovansko krizo. Ima pa Rupel bogate, tako operativne kot tudi organizacijske izkušnje iz časa nastajanja Nove revije (1980–1982). Ravno tako iz poznejših let, ko je ta odigrala ključno vlogo v procesu demokratizacije in slovenske osamosvojitve (1982–1990). Tudi med opravljanjem funkcije zunanjega ministra, v demokratični in samostojni Sloveniji, je beležil velikanske diplomatske uspehe. Ni bil zgolj eden izmed ključnih idejnih in operativnih voditeljev osamosvajanja, ampak tudi izjemen diplomatski vodja mlade države, zlasti na poti do njene mednarodne uveljavitve. Bil je tudi župan Mestne občine Ljubljana, kar prav tako ni bila lahka naloga. In ravno tako je služboval kot veleposlanik v ZDA ter kot profesor itd.
Omerza: “Petič in zadnjič. Medtem ko eden izmed voditeljev ministričine stranke – mislim na Miho Kordiša – javno in brezsramno razglaša despota Tita za predsednika, ki mu je najbližje, se je Dimitrij Rupel leta in leta idejno, s pisanjem in tudi operativno boril za to, da je titoistična in socialistična in nedemokratična in ekonomsko neuspešna jugo država propadla in da je na njenem pogorišču nastala demokratična in samostojna slovenska država.” S takšnimi, kot je Kordiš, nikoli ne bi imeli samostojne države. Hkrati bomo s takšnimi osebki samostojnost tudi hitro izgubili. In to, da je ministrica Asta “javno pljunila” na Rupla kot na “zavržnega pritepenca”, je nespametno in nespodobno. Namesto, da bi uporabila njegove sposobnosti in potenciale, ga je zavrgla. “No, vse se vrača, vse se plača! Ko nihče več ne bo vedel za Vrečkovo, bo ime Dimitrija Rupla še vedno sijalo v zgodovini našega naroda, ki je tudi z njegovo veliko pomočjo postal mednarodno priznana nacija!” je svoje razmišljanje zaključil Omerza.
Domen Mezeg