Z izbruhom koronavirusa je prišlo do mnogih informacij, ki pa žal niso vedno resnične. Tako smo za mnenje o nastanku virusa, njegovih značilnostih, razvoju cepiva in ukrepih, ki nas lahko obvarujejo, povprašali inovatorja Zorana Dernovška. V svojem portfoliu ima več dragocenih izumov, med katerimi je najbolj znan naravni prehranski dodatek RENS, ki pomaga pri zdravljenju avtizma in avtoimunskih bolezni.
Kot raziskovalec, ste se lotili raziskovati tudi nov koronavirus. Mogoče veste, kako bi lahko virus nastal in zakaj je tako nevaren?
Koronavirus je posledica genetske kombinacije vsaj treh virusov: gripe – za hitro širjenje, HIV – za nevtralizacijo imunskega sistema in SARS – za uničenje organizma. Obstaja več dokazov, da virus ni naključen: gre za virus, ki je bil patentiran leta 2018, genetiki iz več držav so že dokazali, da je virus narejen z uporabo metode za genetsko manipuliranje Shuttle. Gre za umetni virus, ki je bil narejen kot orožje za biološko vojskovanje. Odgovor na vprašanje, ali je bil virus sproščen umetno, in ali je res ušel iz laboratorija, še ni znan, verjetno bo resnica znana šele po pandemiji.
Ali se strinjate s trditvijo, da je virus živalskega izvora?
Virus se ni mogel prenesti iz živali na človeka, ne glede na to, da se Kitajci prehranjujejo z marsičem. Kot poznavalec področja DNK vem, da sicer SARS virusi izhajajo iz bolezni ptic in netopirjev, vendar bi morali biti za prenos na človeka gensko spremenjeni. Takšni poskusi naj bi se izvajali v laboratorijih že desetletja pod pretvezo “boljšega razumevanja delovanja celic”, pravi razlog pa naj bi bil razvoj biološkega orožja. Ker genetiko že več let preučujem zdaj vem, da obstaja univerzalno pravilo, ki vpliva na spremembo genov, zato mi je v osnovi tudi jasno, kako je virus nastal.
Že nekaj časa pozornost namenjate raziskovanju virusa. Ali nam lahko podrobno opišete potek bolezni od same okužbe do konca zdravljenja?
Virus je nevaren in zahrbten in napada v dveh fazah. Prva faza je tista, v kateri ljudje niti ne opazijo simptomov. Pogosto gre tukaj za vneto sluznico ali prehlad, kar traja približno od dva do pet dni. Po poteku inkubacijske dobe oseba postane kužna, takrat pa se lahko pojavijo zahrbtni in nevarni simptomi. Simptomi so lahko blagi, kot na primer suh kašelj, povišana temperatura, lahko pa so tudi kritični, saj se virus razširi na pljuča in deluje kot zelo agresivna pljučnica. To obdobje pojmujemo kot drugo inkubacijsko obdobje, ki traja od sedem do štiriindvajset dni, prebolevanje le-tega pa je odvisno od vsakega posameznika in od njegovega imunskega sistema.
Omenjali ste že, kako je virus nastal in kakšni so njegovi učinki, pa me zanima glede na to, da je bilo opravljenih že veliko raziskav, ali veste, kaj točno se dogaja v telesu ob nastopu bolezni in če gre samo za virus?
Kot kaže verjetno ne gre samo za virus, ampak spiralo bolezni. Kitajci so celo v 75 odstotkih primerov našli spremljajočo bakterijo Prevotella, ki jo sicer najdemo v črevesju. Za črevesje ni nevarna, hudo nevarna pa je za pljuča, sploh če se poveže z virusom. Nekatere druge raziskave pa kažejo, da virus napada tudi živčni sistem in da se lahko skrije v možgane ali kosti ter napade takoj, ko oslabi imunski sistem. To je tako kot pri prehladu, kjer nas nikoli ne napade popolnoma isti virus, ampak se le-ta prilagaja naši notranji biokemiji in imunskemu sistemu, dokler se virus ne spremeni dovolj, da lahko začne napad znova, saj ga imunski sistem spremenjenega več ne prepozna.
Ali virus sproži to bakterijo in jo naredi bolj učinkovito, in ali virus sploh povzroči nastanek podobnih bakterij, še ni ugotovljeno. Dejstvo pa je, da tako virus kot bakterija, napadeta pljuča in povzročita vnetje ter hude posledice. Pri večini hujših bolnikov je bil prav tako ugotovljen nastanek krvnih strdkov. Po nekaterih podatkih naj bi virus napadal tudi rdeča krvna telesca, posledično naj bi se iz njih izločal železov oksid, ki potem dodatno zastruplja krvni obtok. S tem rdeča krvna telesca izgubijo sposobnost transporta kisika do celic, te začnejo zato odmirati.
Tako se človek lahko počasi zaduši. Intubacija poskuša dodati več kisika v pljuča, vendar to ne pomaga, če kisika nima kdo prevzeti in ga odnesti na cilj v celice. Zasledil sem tudi izjave makedonskega zdravnika, ki po svojih izkušnjah pravi, da so možnosti za ozdravitev nekoliko boljše, če se intubacija ne izvede, je pa vse odvisno od posameznega primera, mnenja se tako med strokovnjaki različna. Ta makedonski zdravnik je sicer bivši dolgoletni direktor infekcijske klinike iz Skopja, te trditve je ponovil v več intervjujih in jih tudi argumentiral, glede na kasnejša odkritja o škodi, ki jo povzroča virus, pa kaže, da ima prav.
Ker obstaja možnost, da se bo ponovil drugi, tretji val epidemije in je preventiva vedno boljša kot kurativa, kaj priporočate kot ustrezne ukrepe, ki bi jim moral slediti vsak posameznik?
Kot prvo, samozaščita in higiena. Virus sovraži alkalno okolje, ki je v krvi zdravih ljudi običajno pH 6,8 do 7,2. Virus je najbolj aktiven, ko pH pade pod 6,0 ali manj in je kri zakisana. Tako lahko uživanje hrane, ki alkalizira kri, celo prepreči, da bi se virus razvil v bolezen, tudi če se okužimo, zato je pomembno, da v prehrano vključimo čim več sadja in zelenjave. Priporočam, čim več tople tekočine, na nivoju sobne temperature ali kot vroč napitek. Vnos vitamina C z limono, dodatno pa ga lahko uporabimo tudi v kombinaciji s sodo bikarbono in ga spijemo skupaj s čajem ali vodo. Če uporabljamo večje količine dnevno, moramo v prehrano dodati še druge vitamine. Drugi, tretji in še kateri naslednji val so dejstvo, ki se mu samo z željami ali aroganco ter zanikanjem virusa, ne moremo izogniti. Vprašanje je le, če smo se dovolj naučili iz prvega vala, da lahko naslednji val omejimo na žepe ali posamezne primere.
V primeru, da pride do razvoja bolezni, se mnenja krešejo o vprašanju, kaj uporabljati za lajšanje simptomov. Ali ste med svojim raziskovanjem našli kakšno primerno zdravilo?
Bila je izvedena raziskava o uporabi hiperbarične komore, ki nakazuje, da bi lahko pomagala. Uporabljajo se tudi nekateri antivirotiki in druga zdravila, vendar medicina priznava, da so učinkoviti le na začetku bolezni, kasneje pa manj, ali sploh ne. Na primer, obstaja zdravilo na osnovi klorovega dioksida, ki se je izkazalo za učinkovito. To me ne preseneča. Klor je eden od elementov, ki lahko razgradi glifosat na dele, ki jih potem telo lahko izloči. To krepi notranji proces razstrupljanja in olajša imunskemu sistemu boj proti virusu. Osebno za te namene uporabljam organsko žveplo – MSM, ki je enostavnejše in bolj varno za uporabo.
Kakšno je trenutno stanje v Italiji? Ali bodo določeni ukrepi veljali ves čas oziroma ali se pripravljajo na možen drugi val epidemije? Bodo kateri ukrepi ostali v veljavi skozi celotno poletje, če da, kateri?
Situacija v Italiji se umirja, vlada je že omogočila različne stopnje omejitev po pokrajinah, za tiste pokrajine, kjer se pojavijo novi izbruhi ali se število okužb ne umirja dovolj hitro, še vedno veljajo strožji ukrepi, zato vrnitev na predhodno stanje še ni na vidiku. Optimistični načrti vlade, ki temeljijo na predvidevanjih o razvoju epidemije kažejo, da bi se lahko Italija vrnila v prejšnje normalno stanje, spomladi 2021 ali pa celo kasneje. Obvezno nošenje mask in varnostna fizična razdalja bodo v veljavi še kar nekaj časa, vsaj do točke, ko se bodo spet lahko izvajale množične prireditve. Verjetno se vlada pripravlja na drugi val tudi tako, da se bo morebitna nova žarišča čim hitreje izoliralo, preden se potreba po karanteni razširi na širše območje. Taki ukrepi preprečijo večje širjenje okužb, večjo smrtnost in hujše gospodarske posledice.
Glede na to, da živite v Italiji, ste veliko bolj izpostavljeni možnosti okužbe. Kaj uporabljate, da se zaščitite pred boleznijo?
Z mojo družino smo v karanteni že od začetka marca. Uporabljamo vse kar priporočam v zvezi s krepitvijo imunskega sistema, dodatno uporabljamo še moj AVD (Anti Virus Detox) protokol RENS. Pred približno sedmimi leti, ko sem razvil steljo za živali, se je že pokazalo, da imajo moje formule močne protivirusne, antibakterijske in antimikotične učinke. Moj protokol preprečuje razvoj bolezni, kar prepreči, da bi nekdo postal kužen, vendar pa ne preprečuje kontaktnega prenosa virusov, tu je še vedno pomembna stroga higiena. Prehransko dopolnilo RENS je v bistvu uporabno kot napredna oblika razstrupljanja telesa, s tem se vzporedno okrepi imunski sistem, saj zmanjšanje toksičnega bremena, prinaša tudi lažje delovanje vseh tovrstnih funkcij telesa. Toksična bremena praviloma oslabijo delovanje imunskega sistema.
Kot navajate, ste razvili prehransko dopolnilo, ki ojača imunski sistem, posledično je tako telo bolj pripravljeno na borbo z morebitno boleznijo. Ali ste svojo prehransko dopolnilo poizkusili na bolnikih z novim koronavirusom?
Že več kot 3 leta testiramo uporabo preparata pri gripi, ki je tudi ena vrsta korona virusa, do sedaj z uspehom, ki presega druge znane metode. Testirali smo ga tudi na koronavirusu, januarja 2020, na okuženi osebi, ki se je nahajala na območju Azije. Na osnovi teh pozitivnih rezultatov sem več državam predlagal, da se opravi klinične študije na oddelkih z bolniki koronavirusa. Naletel sem na zid molka. Brez ustreznih študij seveda ne morem javno trditi, da imam v rokah potencialno rešitev za problem tega korona virusa, vendar ima tudi ignoranca stroke svojo dobo trajanja. Žal mi je le, ker bi morda lahko rešili več življenj.
V enem izmed člankov sem zasledila, da je virus precej stabilen in bi bilo cepivo, ko bo enkrat razvito, učinkovito pri vseh, kar je v nasprotju z vašo trditvijo. Nam lahko mogoče razložite zakaj?
Značilnost korona virusov je, da so zelo prilagodljivi, kar v praksi pomeni, da hitro mutirajo. Po dosedanjih podatkih osnovna linija koronavirusa mutira dva do trikrat tedensko, manjših mutacij na osnovnih linijah pa je tudi preko 30 tedensko. Že enostavna matematika nam pove, da cepiva, ki bi bilo sposobno slediti tem hitrim mutacijam, nepredvidljivim za uradno stroko, enostavno ni možno izdelati. Kot primer, tudi cepivo proti virusu SARS še do danes ni narejeno. Osebna biokemija posameznika, kot tudi stanje imunskega sistema ali prikritih bolezni, je unikatna. Virus se praviloma prilagodi tem posebnostim, zato je končni sev, ki napade dve različni osebi, vedno vsaj za malenkost različen med njima. To lahko ilustriramo tudi z virusom navadnega prehlada. Ta virus, ki se nahaja v naših telesih, nas pogosto napade ob zmanjšanem delovanju imunskega sistema, vendar nas nikoli ne napade popolnoma ista verzija virusa, kot smo jo že preboleli. Za podoben koncept gre tudi pri temu koronavirusu.
Zanima me vaše mnenje o tem, na kakšni podlagi bo razvito cepivo? Trenutno se omenjajo tri metode. Prva naj bi bila v obliki kot smo tega že vajeni, to je vbrizg oslabljenega virusa, druga naj bi bil razvoj in vbrizg same beljakovine, ki spremlja virus. Pri tretji pa naj bi skupaj z beljakovino prejeli tudi sredstvo, ki uspešno kreira protitelesa za borbo proti virusu. Se vam zdi, da bi katera od teh, lahko bila uspešna?
Cepiva razvijajo na vseh treh omenjenih podlagah. Kot uspešno se je pokazalo tudi zdravljenje s plazmo, pridobljeno od ljudi, ki so virus že preboleli. Cepivo bo lahko komercialno uspešno za farmacevtsko podjetje, ki ga bo razvilo, ne bo pa odpravilo virusa in preprečilo nadaljnjih okužb, prav tako pa ne bo preprečilo ponovitve epidemije. Osnovni problem je v hitrem mutiranju virusa. Seveda nekatere družbe, ki razvijajo cepiva, širijo informacije, da je virus stabilen, vendar večina strokovne javnosti zelo dobro ve, da temu ni tako in da hitro mutira. V razvoju teh cepiv ne sodelujem, zato bi težko napovedal, katero se bo prvo prebilo na trg. Če ugibam, verjetno tisto, ki ima zadaj največ finančne podpore, ne glede na dejansko učinkovitost ali varnost.
Kako dolgo bo trajalo, preden bo cepivo razvito?
Izdelava cepiva običajno traja vsaj leto in pol, če pa se želi opraviti ustrezna testiranja, da se preveri varnost in učinkovitost cepiva, je to obdobje še vsaj nekajkrat daljše. Zato tudi še vedno ne poznamo uspešnih in varnih cepiv proti drugim korona virusom, npr. gripi, prehladu, ipd., pa čeprav jih razvijajo že desetletja. Kot zanimivost; vsem, ki so bili v času pandemije cepljeni proti sezonski gripi, so zdravniki svetovali najmanj dvanajst tednov samoizolacije po cepljenju, saj so ugotovili, da je kombinacija z okužbo s koronavirusom lahko smrtonosna.
Večina držav v Evropi se je odločila za zaostritev ukrepov in uvedbo karantene z izjemo Švedske. Kaj menite o modelu prekuženosti, ali je učinkovit?
Po mojem mnenju in po mnenju mnogih strokovnjakov je švedski model prekuženosti v primeru koronavirusa slepa ulica, ki zna povzročiti katastrofo. Igrajo se z virusom in boleznijo, ki ni dovolj znana in raziskana, še manj so raziskane mutacije. Prav tako je stroka dokaj enotna, da če se preboli ta virus, to še ni jamstvo, da se ne da ponovno zboleti – kar se seveda v primeru prekuženosti ne bi smelo dogajati. Imajo pravico do lastnih odločitev, vendar lahko le upajo, da jih to ne bo huje udarilo. Tu je spregledano, da Švedi upoštevajo že priporočila tam, kjer se v nekaterih drugih državah potrebuje odloke ali celo zakone. Prav tako so njihove socialne navade popolnoma drugačne od naših, saj so njihovi odnosi »hladni« in že v osnovi ohranjajo razdaljo na avtobusih, postajališčih in trgovinah. Švedska je prostrana država, v kateri se tudi sicer socialni stiki odvijajo na večjih razdaljah, kar dejansko preprečuje hitrejše širjenje okužb. Tesnejše bivanje v skupnostih in višji delež socialnega stika ima tako del migracijskega prebivalstva, saj izhajajo iz južnih kultur, ki imajo tesnejše odnose. Ali je bil delež okužb tam večji, pa bo pokazal čas.
Zadnjih nekaj let intenzivno delujete tudi na področju genetike. Kot pravite sami, bo prihodnost medicine temeljila na genetiki. Nam lahko na kratko poveste na kakšen način?
Kot sem ugotovil v svojih raziskavah je možna manipulacija z geni, ki je lahko dobra ali slaba. Spoznal sem tako imenovano metodo bio-hekanja, ki nam omogoča to manipulacijo. Če pogledamo značilno sliko genetskega sekvencioniranja, nam ta slika dejansko pokaže, kateri geni so aktivni in kateri morda ne bodo delovali. Po nekaj letih intenzivnega raziskovanja sem spoznal, katero je univerzalno pravilo, ki nam omogoča, da aktiviramo ali izključimo kateri koli gen – program, s čimer dobimo popoln nadzor nad genskim materialom. Vsaka oblika življenja, tako tudi človek, ima svoj genetski zapis, ki omejuje njeno trajanje in ji s tem omejuje tudi življenjsko dobo. Z dognanji na tem področju bomo tako lahko lažje obvladovali bolezni in podaljšali življenjsko dobo.
Znani ste kot inovator, kot pravite sami ste že v mladosti pokazali entuziazem za stvari, ki jih ni mogoče doseči, ampak ste dostikrat uspeli dokazati nasprotno. Kakšni so za inovatorje pogoji na trgu?
Inovator sem že od mladih let, verjetno se moraš kot tak roditi, kasneje pa še dograditi – strokovno usposobiti. Pomembno je, da znaš zadeve, za katere se sicer dogmatsko trdi, da so nemogoče, videti kot izziv, ki potrebuje rešitev. To sicer še ne pomeni, da rešiš vse, ti pa ohranja širino razmišljanja. In tam, kjer vrhunski strokovnjaki končajo v pasti, v kateri vidijo vsako podrobnost drevesa, ki ga imajo pred nosom, ti vidiš gozd, ki je v ozadju. Pogoji na trgu so za samostojne inovatorje, v povprečju precej slabi. V inovacije se pogosto veže veliko osebnega kapitala, kar inovatorja finančno oslabi, mnogi, ki sami niso sposobni najti ničesar, imajo pa denar, poskusijo to izkoristiti tako, da tuja odkritja kupijo za drobiž ali jih celo ukradejo. Patentna zaščita pri unikatnih odkritjih ni veliko vredna. Če se v času 18 mesecev od patentiranja ne izkoristi ali proda odkritja, je to potem javno dostopno, že manjša sprememba pa pogosto zadošča, da vstopi v igro močnejše podjetje in prevzame vse.
Kot ste omenili, niste iz zdravniške stroke, vendar izdelujete prehransko dopolnilo, ki je tudi vam osebno rešilo življenje? Kako težka bi se vam zdela pot, da vam uspe patentirati oziroma lansirati zdravilo, glede na situacijo v farmaciji?
Problematika patentiranja je še posebej težka na področju naravnih preparatov, saj za njih velja celo pravilo, da se jih ne da patentirati kot zdravilo. Nisem iz zdravniške stroke, vendar med mojimi poklici, za katere sem usposobljen, prevladujejo naravoslovne in tehnične smeri. RENSa ne vidim kot bodoče zdravilo. Zdravilo pa lahko iz vse te zgodbe nastane na osnovi nekaterih raziskav, ki sem jih opravil na temu področju.
Ukvarjate se z novim projektom, pri katerem sem dobila občutek, da ste sigurni v svoj rezultat. Bi želeli javnosti sporočiti, s čim se trenutno ukvarjate, ali bi želeli, da to zaenkrat še ostane skrivnost?
Res je, nov projekt je na področju, ki bo močno vplivalo na naše vsakodnevno življenje, vendar razvoj še ni zaključen. Ko bomo imeli v rokah prve podatke, potrjene s strani stroke, vam bom lahko povedal več o temu.
Intervju, ki ste ga posredovali, je bil v javnosti dobro sprejet. Omenili ste, da je vaše trditve potrdil tudi znan Nobelovec ter da je bil intervju preveden v mnogo jezikov?
V letošnjem letu sem imel dva sorodna intervjuja. Oba sta bila v začetku prevedena v osem jezikov, po informacijah pa so jih prevajali še v mnoge druge. V prvem in drugem intervjuju sem postavil precej trditev, ki so bile v času objav nove in so štele za nepreverjene. Kasneje pa so bile te navedbe potrjene, tako s strani nobelovca, ki je prejel nagrado za odkritje virusa HIV, kot tudi s strani raznih študij, iz celega sveta. Ne morem trditi, da so študije nastale na osnovi mojega intervjuja, saj sem tudi sam povzemal precej podatkov iz raznih virov, možno je tudi, da je nobelovec zgolj razmišljal na isti način, kot jaz. Več o mojih trditvah v intervjuju za makedonski portal si lahko preberete tukaj.
Bi vas zaradi naštetega lahko bolj prepoznali in cenili v zdravniških krogih, kajti po izobrazbi niste študirali medicine?
V začetku maja je bila načrtovana mednarodna konferenca, na kateri sem želel strokovnjakom predstaviti svoje odkritje iz decembra 2019, to je univerzalno pravilo za programiranje celic – vplivanje na DNK in razvoj. Žal je pandemija potisnila vse v kasnejši čas. Želel bi opozoriti na to, da uradna diploma ni vedno dokaz znanja, kot tudi, da to, če jo nekdo nima, še ne pomeni, da ta nima ustreznih znanj. Zato se na razvitem zahodu cenijo uporabna znanja, seveda pa se v določenih poklicih, brez dokazljivega znanja, ustreznih diplom ali licenc, ne more delati. Kar je tudi prav. Med drugim so zdravniki na predavanju v Skopju ocenili moje metode zdravljenja avtizma kot komplementarno medicino in ne kot alternativno. Glede na to, da delujem po celem svetu, se mi prepoznavnost povečuje, občasno me celo vključujejo v najbolj zahtevne projekt, o katerih večina stroke sicer lahko samo sanja.
Sara Kovač