Islamska skupnost Mešihat po naših informacijah pripravlja infrastrukturne projekte v Kopru, Mariboru in na Jesenicah. V preteklosti je bila skupnost za projekt gradnje Muslimanskega kulturnega centra in džamije v Ljubljani finančno podprta predvsem iz Katarja. Vemo pa, da Katar poleg tega, da v svojem glavnem mestu Doha že leta gosti politične voditelje palestinskega gibanja Hamas, financira gradnjo mošej in islamskih centrov po Evropi in ob tem spodbuja bolj konservativne ali politične oblike islama.
Islamski skupnosti Mešihat v Sloveniji smo poslali vprašanja o infrastrukturnih projektih. Vprašali smo, ali so predvideni projekti gradnje mošej in islamskih centrov, ali bodo financirani iz Katarja in kako to komentirajo, glede na to, da je Katar država, ki podpira terorizem.
Po treh dneh se za odgovore še niso odločili
Ko po treh dneh iz islamskega centra nismo dobili odgovora, smo poklicali. Ženski glas nam je hladno odgovoril, da je sicer vodja centra dr. Nevzet Porić odsoten in da se še niso odločili, ali nam bodo odgovorili oziroma se dogovarjajo, ali nam bodo odgovorili.
So bila vprašanja provokativna?
Ugotavljamo, da so se pristojnim v islamskem centru zdela vprašanja sporna. Interpretacijo dejstva, da ne želijo odgovoriti na vprašanja o Katarju in financiranju ljubljanske islamske skupnosti, prepuščamo bralcu.
Đamija v Ljubljani zgrajena leta 2020
Izgradnja Muslimanskega kulturnega centra in džamije v Ljubljani se je začela s položitvijo temeljnega kamna septembra 2013, sama gradnja je stekla leta 2015, dokončana pa je bila v začetku leta 2020. Ljubljanski župan Zoran Janković in mestna oblast sta projekt podpirala z argumentom, da Ljubljana s tem dokazuje svojo odprtost, večkulturnost in spoštovanje človekovih pravic.
Slovenci si ne zaslužimo vedeti, kje bodo še postavljali džamije
Številni intelektualci, nevladne organizacije in državljani so ob gradnji džamije v Ljubljani poudarjali, da si slovenski muslimani zaslužijo dostojanstven prostor za opravljanje svojih verskih obredov, namesto da so se prej morali zbirati v neprimernih najetih prostorih in športnih dvoranah. A Slovenci si ne zaslužimo vedeti, kakšne načrte ima Islamska skupnost v Sloveniji.
Ne gre za džamijo ampak za “mesto v malem“
Islamska skupnost je center namenoma zasnovala kot “mesto v malem,“ ki poleg molilnice vključuje knjižnico, restavracijo, izobraževalne prostore in športno dvorano. Džamija lahko sprejme okoli 1400 vernikov, medtem ko celotna Islamska skupnost v Ljubljani po podatkih zajema okoli 1400 družin. V Sloveniji živi približno 30.000 ljudi islamske vere.
Po naših neuradnih informacijah, se za zdaj v vsaj eni od lokalnih skupnosti, ki jih je kot možne lokacije za džamije ali mošeje omenila islamska skupnost, oblikuje civilna iniciativa, ki nasprotuje, da se slovenska krajinska in arhitekturna dediščina uničuje z objekti, ki ne sodijo v Slovenijo. Poleg tega se bojijo, da se bodo v teh ustanovah zbirali teroristi.
A. J., J.B.