Italijanski minister Guido Crosetto trdi, da želi Italija izstopiti iz kitajske pobude “En pas, ena cesta”, brez prevelike škode za odnos med državama. Gre za največji infrastrukturni projekt v moderni zgodovini, namenjen povezovanju kitajskega gospodarstva z Evropo, Afriko in Azijo. Hkrati gre tudi za orodje kitajskega političnega vpliva.
Crosetto je namero zahodne sosede razkril v intervjuju za italijanski Corriere della Sera. Italijanska premierka je že maja izjavila, da lahko imata državi dobre odnose brez italijanskega sodelovanja v kontroverzni iniciativi. V tem smislu jo je Crosetto le dopolnil z besedami: “Res je, Kitajska je tekmec, ampak je tudi partner.”
“Odločitev za pridružitev svilni poti je bila improvizirano in zlobno dejanje vlade Giuseppeja Conteja, ki je vodilo do dvojnega negativnega rezultata. Na Kitajsko smo izvozili kup pomaranč, oni pa so v Italijo izvoz v treh letih potrojili,” je za italijanski časnik povedal obrambni minister. Italija je bila prva država G7, ki se je pridružila Kitajskemu globalnemu projektu. Marsikatera zahodna zaveznica je bila pri tem presenečena, poroča Politico.
Kritiki, ki so spremljali takratno odločitev uradnega Rima, izpostavljajo, da iniciativa ni izboljšala zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ki ga ima Italija s Kitajsko. Kitajski izvoz v Italijo se je povečal za 51 odstotkov, medtem ko se je kitajski uvoz iz Italije povečal le za 26 odstotkov.
Francozi bi uravnoteženo razmerje
Po drugi strani francoski minister za finance Bruno Le Maire trdi, da si Francozi želijo lažjega dostopa do kitajskih trgov in bolj uravnoteženo razmerje med državama in ne ločitve ekonomij. “Ne želimo se soočati z nekaterimi zakonodajnimi ovirami ali nekaterimi drugimi ovirami za dostop do kitajskih trgov,” je dejal Le Maire na tiskovni konferenci v Pekingu dan po, kot je dejal, “konstruktivnih” trgovinskih pogovorih s kitajskim podpredsednikom premierja He Lifengom, poroča Politico.
Ž. K.