Jadrankina zaušnica predsedniku Borutu Pahorju v intervjuju za Nova24TV: “Slovenija ni dobila teritorialnega stika, ki ga je želela, to morje je še vedno hrvaško!”

Datum:

V torkovi oddaji Drugorazredni je voditelj Luka Svetina na temo arbitraže oziroma Slovencev, ki so ostali na drugi strani meje, gostil aktualnega zunanjega ministra Karla Erjavca in prvega zunanjega ministra v zgodovini Republike Slovenije dr. Dimitrija Rupla. Za oddajo so spregovorila tudi tako eminentna imena z južne strani meje, kot so nekdanja predsednica vlade Jadranka Kosor, nekdanji predsednik Stjepan Mesić in predsednik vlade Republike Hrvaške med letoma 1991 in 1992 Franjo Gregurić. Predstavili so svojo plat zgodbe o dogajanju okrog slovensko-hrvaškega prijateljstva in vprašanja meje, vsi pa so bili praktično enotni, da je odločitev arbitražnega sodišča za Hrvaško tako ali tako boljša. Med drugim je Jadranka Kosor poudarila, da sodniki Sloveniji niso izpolnili njenega glavnega pričakovanja, to pa je neposreden stik s teritorialnim morjem. 

                   

Jadranko Kosor to, da se dogovor z Borutom Pahorjem ni uresničil, zelo žalosti. “Ko smo se dogovorili okrog rešitve za blokado hrvaških pogajanj in potem tudi rešitve mejnega vprašanja, je situacija z arbitražo postajala iz dneva v dan boljša. Mi smo se tudi odločili za te intenzivne pogovore zaradi tega, ker so odnosi med dvema državama leta 2009 eskalirali v negativnem smislu. Torej, bile so velike napetosti, na Hrvaškem se je začela turistična sezona, prihajalo je vse manj slovenskih turistov, bile so napetosti okoli slovenskih vikendov in tako dalje,” se spominja nekdanja predsednica hrvaške vlade.

Jadranka Kosor: “Govora je o živih ljudeh!”
Govorimo o živih ljudeh na obeh straneh meje, Slovencih in Hrvatih. Slovensko vztrajanje pri implementaciji sodbe in hrvaško vztrajanje, da se je ne implementira, bo tem ljudem samo še bolj zagrenilo življenje. “In najino prvo srečanje (z Borutom Pahorjem) je minilo brez nasmeha. Napetost v zraku bi lahko rezali z nožem, odnosi so bili skorajda neprijateljski. Še danes predavam o tem, kako je to izgledalo. Prvič, ko sem bila gostja v okviru Pahorjeve predsedniške kampanje, sem na predavanju pred študenti spet izvlekla tisti papir iz Trakoščana in povedala, da je Slovenija blokirala 14 od 35 hrvaških pristopnih poglavij in vsakič se je Borut močno začudil in rekel ‘toliko? Pa ne morem verjeti!'”

Zakaj Slovenija vztraja pri implementaciji sodbe arbitražnega sodišča, od katere je Hrvaška po odločitvi saborja tako ali tako odstopila? Jadranka se čudi: “Slovenija ni iztržila tistega, kar si je najbolj želela, to pa je stik s teritorialnim morjem. To je Slovenija pričakovala že takrat, ko smo se začeli pogovarjati. Zdaj je dobila služnosti pas, ki pa je del Hrvaške!” Prepričana pa je, da bi s svojim kolegom iz Slovenije zadevo sama vseeno uredila: “Če bi jaz in gospod Borut Pahor še vedno bila na položaju, ki sva ga zasedala leta 2009, bi zagotovo našla rešitev za odgovor na slovensko kontaminacijo arbitraže in odločitev hrvaškega saborja, da odstopi od pogodbe o arbitraži. Bojim pa se, da bodoči slovenski in hrvaški premier, ko takole gledam politične elite, ki so na sceni, ne bosta ničesar spremenila na bolje. Čeprav bi si to želela.”

Mesić: Božo Dimnik mi je uredil srečanje z zunanjim ministrom Genscherjem
Zdaj imamo arbitražno odločitev in Stipe Mesić, hrvaški predsednik med letoma 2000 in 2010, zato ne razume, zakaj se zdaj z rešitvijo tega istega vprašanja znova zavlačuje. “Hrvaška je v tem arbitražnem sporu bolje prišla skozi. Vsaka nadaljnja, rekel bi aktivnost, ki gre na medsebojne tožbe in sodišča, nima rešitve. Vi ste videli, da se mednarodna skupnost, torej Evropska unija, obnaša nevtralno. Pravi, da je to naš problem, ki ga moramo rešiti sami, nas pa ne vmešavajte. To vprašanje bi lahko sami rešili. Rezultat vsega tega je mogoče tudi dobra odločitev, kot je v teh zadnjih nastopih poudarjal vodja Evropske unije, da naj nove članice, ki se pripravljajo za vstop, na primer Srbija, Bosna in Hercegovina ter Črna Gora, ta vprašanja rešijo, preden se pridružijo uniji. Vse institucije, tako svetovne kot domače, priznavajo delo arbitražnega sodišča in odločitev, tako da to, kar Hrvaška govori, da te odločitve ne priznava, ne vem, do kod to lahko gre, saj vsi drugi priznajo odločitev tega sodišča,” je povedal Mesić za oddajo Drugorazredni.

Stjepan Mesić ni čisto prepričan, da bi bilo tisti dogovor Drnovšek-Račan iz leta 2001 mogoče uresničiti. Nekaj bi bilo po njegovih besedah namreč mogoče uresničiti, drugo ne; nek del Piranskega zaliva, del površine bi bilo namreč po mnenju Mesića potrebno obeležiti kot hrvaški teritorij, da bi Hrvaška še naprej mejila na Italijo. Za Hrvaško pa je bilo to bojda pomembno zaradi Osimskega sporazuma.

Stjepan Mesić je bil hrvaški predsednik med letoma 2000 in 2010. (Foto: Nova24TV).

“Vse to se da rešiti, ne da bi kaj veliko omenjali arbitražo. Slovenci bi lahko rekli, uresničili smo arbitražo, implementirali sodbo, Hrvati na drugi strani pa bi lahko rekli, da smo se vse dogovorili bilateralno. Tako bi to naredili odgovorni državniki,” še razmišlja Stipe Mesić, ki opozarja, da sta Slovenija in Hrvaška od nekdaj gojili veliko prijateljstvo, nenazadnje sta tudi samostojnost leta 1991 izpogajali skupaj.

“In ko sem Božu Dimniku dejal, da bi se rad srečal s tedanjim nemškim zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem, je dejal, v redu, uredil ti bom srečanje. Pod krinko sem odšel v Bonn, Nemčija je takrat svoj center imela še v Bonnu. In ko sva se nekaj časa pogovarjala, me je vedno bolj pozorno poslušal in v nekem trenutku vprašal Dimnika, če se morda šalim. Dimnik mu je odgovoril, da ne, da je to moje mišljenje. Kar sem rekel Genscherju, je bilo to, da bo vojna v Sloveniji kratka, na Hrvaškem krvava, v Bosni brutalna, na koncu pa se bo v krvi kopala Srbija. Zato je morala Nemčija čimprej priznati Hrvaško in Slovenijo in druge konstitutivne elemente,” je še razkril Mesić.

Jadranka Kosor je spregovorila za oddajo Drugorazredni in se spomnila časov, ko je sodelovala z Borutom Pahorjem. (Foto: Nova24TV).

Častni konzul Roglić: Jaz bi s prijatelji zadevo rešil v petih minutah!
Zakaj toliko sosedskih sporov, ki se vlečejo že 27 let, ne razume niti častni konzul Republike Slovenije na Hrvaškem, gospodarstvenik Branko Roglić. “Jaz sem na strani poštene rešitve. Sem na strani tistih, ki so prebrali knjigo dr. Andreja Rahtena, ki obravnava življenje Slovencev in Hrvatov od leta 1848 do leta 1941. V tej knjigi je lepo opisana zgodovina hrvaško-slovenskega prijateljstva in vsak, ki bi to knjigo prebral, bi vprašanje Piranskega zaliva oziroma Savudrijske vale rešil v 15 minutah. V knjigi piše, da dva prijateljska naroda to lahko rešita v zelo kratkem času.”

Franjo Gregurić, hrvaški predsednik vlade v osamosvojitvenem obdobju, opozarja na tesne prijateljske in sorodstvene vezi med dvema narodoma. (Foto: Nova24TV).

Nad politiko obeh držav je zelo razočaran tudi Franjo Gregurić, ki je vodil hrvaško vlado v času osamosvojitve in vojne med letoma 1991 in 1992. “Vsak sporazum zahteva prilagajanja na obeh straneh, da bi lahko zaživel. To je enako kot v zakonu, morda še niste poročeni, a ko nekega dne boste, boste morali del svojih življenjskih navad spremeniti, saj ste zdaj v zakonu. Morate se prilagoditi soprogi, kot se mora ona vam, tako pa je to tudi v mednarodnih odnosih. Naši državi sta relativno majhni, vezi med ljudmi so prepletene, poznajo se, sorodniki živijo na eni in drugi strani. Bilo bi veliko pametneje, če bi se državi dogovorili na bilateralni osnovi, in po mojem globokem prepričanju se bo to nekega dne tudi zgodilo. In ko so priznali ene in druge, je bilo to skupno slavje, v Zagrebu in Ljubljani. Skupaj smo proslavili, razumete? Zdaj pa se pregovarjamo, če gre črta tako ali tako, pet hiš levo ali pet hiš desno,” je razočaran Gregurić.

Luka Svetina [povzeto po oddaji Drugorazredni]

Sorodno

Zadnji prispevki

Fenomen Prebilič: Ali stari botri že tlakujejo pot “novemu obrazu”?

Ali se je na letošnjih evropskih volitvah že začel...

Evropsko sodišče: Evtanazija ni človekova pravica!

"Evropsko sodišče za človekove pravice: Medicinska zastrupitev bolnih in...

Ministrica do roka razdelila “hudičevo” malo računalnikov – Zgolj 666 od 10 tisoč

Ministrici za digitalizacijo zadeve uhajajo iz rok. Poziv za...

GZS opozarja vlado: zaradi stavke upravnih enot trpi gospodarstvo

Stavkovni val, ki se je razpasel po državi (vpričo...