“Vlada bi se morala s stvarmi, ki so urgentne, ukvarjati vseskozi, tudi v času poplav,” je v zvezi z delom vlade v oddaji Odmevi izpostavil predsednik stranke SDS Janez Janša. Spomnil je, da so sami v dveh letih mandata kljub covidu izpeljali mini davčno reformo, sprejeli prvi paket debirokratizacije, ki je bistveno olajšal poslovanje ljudem in gospodarstvu ter v mnogih drugih zadevah opravili potrebne rutinske posle, da je življenje teklo naprej. “Poplave ne morejo biti izgovor za to, da druge stvari, ki so urgentne, niso narejene, še posebej, če imate zraven opozicijo, ki ne nagaja,” je bil jasen.
Janez Janša je v začetku oddaje spregovoril v zvezi s statusom poslanca Anžeta Logarja v stranki SDS. Povedal je, da ta ostaja enak. V zvezi z navedbami nekaterih, da naj bi Logar sedel na dveh stolih, je povedal, da to nedvomno ne drži. “Dva stola postavljajo mediji. Iz formalnega vidika ne sedi na dveh stolih, saj je ta platforma društvo. Dokler bo platforma, ki organizira razpravo o perečih problemih, je to dobrodošlo. Če pa bi se ta platforma spremenila v listo in šla na volitve, potem je jasno, da lahko kandidiraš samo na eni listi.”
Po mnenju prvaka največje opozicijske stranke je nervoza v medijskem prostoru glede potencialnih nastopov na evropskih volitvah nekoliko preuranjena. Evropske volitve so namreč šele čez slabo leto. “Še nikoli ni bilo napetosti glede evropskih volitev do nekaj mesecev prej.” V zvezi s kandidaturo stranke SDS na evropskih volitvah je povedal: “V interesu katere koli stranke je, da so v Evropskem parlamentu ljudje, ki so se tam že prebili in lahko kaj dosežejo. Tega ni možno doseči v enem letu. Najuglednejše evropske stranke imajo v Evropskem parlamentu poslance, ki so tam po pet, šest ali deset mandatov. Evropa je nekoliko širša od Slovenije, zato so kriteriji tukaj drugačni. V interesu stranke SDS je, da oba obstoječa poslanca ponovno kandidirata.” Ali bosta evidentirana, je še v zraku, saj so ta postopek začeli včeraj, nobene liste pa še ne bo v letošnjem letu.
Stanka SLS je nedavno predlagala, da bi vse tri stranke na desnici nastopile skupaj. Na vprašanje, ali je to mogoče v zvezi z odnosom s stranko NSi, je povedal, da je pozicija stranke nekoliko delikatna. “V tujini temu pravijo “koristna opozicija”. To je stranka, ki je formalno v opoziciji, vendar selektivno kritizira vlado, v zameno pa dobi bombončke, mesta v nadzornih svetih državnih podjetij.” Pravi, da to otežuje sodelovanje, še posebej, ker si je prilastila ključne nadzorne funkcije, ki po logiki pripadajo največji opozicijski stranki. “To ni glavna tema, ko gre za vprašanje nekega skupnega nastopa na evropskih volitvah. Imamo proporcionalni volilni sistem in je pametno, da vsak, ki lahko pride čez prag, kandidira sam, ker na ta način se doseže boljši volilni rezultat.” Če bi bil večinski sistem, meni, da bi bila logika drugačna in bi bilo neumno nastopati ločeno. SDS je po Janševih besedah pripravljena na sodelovanje s SLS na evropskih in državnozborskih volitvah, stranki se namreč že nekaj časa ni uspelo prebiti v parlament.
Noben resen podjetnik se ne loti zbiranja sredstev in jemanja kreditov, dokler ne ve, koliko denarja bo sploh potreboval
Ker je stranka SDS po poplavah pokazala veliko mero enotnosti, nato pa ta ni podprla sprejema interventnega zakona, je bilo podano vprašanje, ali to pomeni konec premirja. “Ko gre za samo bistvo stališča ali položaja odnosa SDS do sodelovanja z vlado pri odpravljanju posledic poplav, se ni nič spremenilo. Vse dobre ukrepe smo podprli in jih bomo še naprej.” Poudaril je, da je bil pri interventnem zakonu ta problem, da je vlada vanj stlačila tudi finančne vire za obnovo, medtem ko zakona za obnovo še vedno ni. “Najprej so rekli, da bo do konca tega meseca, sedaj pa smo slišali, da naj bi bil do konca tega leta. Torej je dovolj časa, da se opravi resna ocena škoda in se na njeni podlagi opravi resna razprava o tem, kje vzeti denar, da se škoda odpravi in se Slovenija obnovi.”
SDS ravna državotvorno, ker to delamo za Slovenijo
Janša meni, da je bilo hitenje z davki v tem času popolnoma nepotrebno in to ni le mnenje SDS, ampak širše javnosti in gospodarstva. “Noben resen podjetnik se ne loti zbiranja sredstev in jemanja kreditov, dokler ne ve, koliko denarja bo sploh potreboval.” Povedal je, da če jim kaj od predlaganega ne bo všeč, ne bodo rušili vlade, kolesarili, protestirali, zborovali pred Državnim zborom RS, kar so počeli oni, ko smo bili v težji situaciji v času covida. “Predstavljajte si, da sedaj, ko so bile te poplave, ne bi imeli ne lopat, zaščitnih rokavic, bagrov. V taki situaciji smo bili v covidu in tista situacija je bila bistveno hujša, pa nismo imeli naklonjenosti opozicije pri sprejemanju ukrepov. SDS sedaj ravna državotvorno, drugače, ker to delamo za Slovenijo, ne za vlado, ne za opozicijo,” je bil jasen.
V zvezi z ohlajanjem gospodarstva v Evropi in Sloveniji, ko je prišlo do znižanja indeksov, je povedal, da ga to skrbi že nekaj časa, ker glede na izkušnje ni verjel famoznim napovedim, tudi ne uradnim podatkom v spomladanski napovedi Umarja. “Sedaj se je pokazalo, da tiste številke niso držale. Ta velika odstopanja pri ugotavljanju BDP v lanskem letu so nenavadna. Nazadnje se jih spomnim iz časa grške dolžniške krize, ko je Grčija prirejala statistiko, da je šla v evro in se je to kasneje odkrilo.” Meni, da je to verjetno posledica dejstva, da je v lanskem letu zaradi nekaterih nespametnih potez vlade velik del slovenske ekonomije plačeval energente nasploh po bistveno višji ceni kot nekateri drugi. “Statistika je bila najbrž spremljala tiste, ki so imeli dolgoletne pogodbe. Drugače si ne znam predstavljati te razlike, ki v denarju znaša 2 milijardi. Ker je ta podlaga nižja, bo tudi proračunsko načrtovanje vladi za prihodnji leti izjemno zahtevno, ob ohlajanju gospodarstva pa sploh,” je komentiral.
Ni čas, da se vlada igra monopolista na energetskem trgu
Vlada mora zato po njegovo postrgati povsod, kjer lahko. Torej iz postavk, ki niso nujne. Omenil je denimo denar za iztis malih delničarjev iz elektro podjetij. “Ni čas, da se vlada igra monopolista na energetskem trgu in z državnim denarjem dela razne nastavke za koga, ki si želi vrnitev v državno gospodarstvo ali v privatizirano elektro gospodarstvo po koncu mandata.” Meni, da bi se vlada morala vseskozi ukvarjati s stvarmi, ki so urgentne, tudi v času poplav. Pravi, da ni opazil nikogar z ministrstva za zdravje, ni videl, ki bi se ukvarjal s poplavami, z njimi so se namreč pretežno ukvarjala tri ministrstva in vlada, kar je sicer prav. “Nekaj časa bo to prioriteta, ni pa edina. V dveh letih mandata smo kljub covidu izpeljali mini davčno reformo, sprejeli prvi paket debirokratizacije, ki je bistveno olajšal poslovanje ljudem in gospodarstvu in v mnogih drugih zadevah opravili potrebne rutinske posle, da je življenje teklo dalje. Poplave ne morejo biti izgovor za to, da druge stvari, ki so urgentne, niso narejene, še posebej, če imate zraven opozicijo, ki ne nagaja,” je zaključil.
N. Ž.