“V slovenskem narodu je neka moč, ki mu je omogočila, da je preživel stoletja viharne zgodovine, da se je ohranil z lastnim jezikom, z lastnim potencialom, z lastno kulturo, z lastno identiteto. Verjamem, da je zaradi tega pred nami prihodnost, ki si je ne pustimo vzeti. In dokler bom dihal, se bom za to boril,” je v intervjuju na TV Slovenija poudaril predsednik SDS Janez Janša, ki je med drugim spregovoril tudi o nedavnem primeru migranta Ahmada in glede tega dejal: “Tukaj gre za posameznika, ki je družino pustil v Siriji, ki je nevarna, ali pa je bila takrat zelo nevarna. In njegova želja ni, da gre domov zdaj, ko so se razmere v Damasku uredile, k svoji družini, ampak terja od Slovenije, od slovenskega delavca, kmeta in upokojenca, da je do njega bolj solidaren kot je on solidaren do svoje lastne družine. In to ni prav.”
Sogovornika sta se uvodoma spomnila 27. obletnice ene od bistvenih Demosovih odločitev, to je odločitve za plebiscit, ki jo je Združenje VSO počastilo s prireditvijo, na kateri se je zbralo lepo število še živečih poslancev takratnega Demosa, vendar javno ni odmevala, ker mediji temu niso posvetili nobene pozornosti. Janez Janša je ob tem tudi opozoril, da je vedenje o osamosvojitvi čedalje manjše, celo v državnem zboru: “Imamo poslanke in poslance, ki recimo niti ne vedo, kdaj smo se osamosvojili, pa predstavljajo državo, ki se je osamosvojila.”
Predsedniške volitve
V nadaljevanju sta se dotaknila preteklih predsedniških volitev. Janša je priznal, da kandidatka SDS Romana Tomc v igro ni šla pravočasno, sicer pa so imeli dobre možnosti za uspeh. “Se strinjam, da če bi gospa Tomčeva vstopila v tekmo prej, bi bila zagotovo v drugem krogu predsedniških volitev, ker je dobra kandidatka, ker je imela dobre nastope, manifestirala je pač to, kar je. In to je dobro,” je poudaril Janša.
Problem teh volitev je bila sicer predvsem nizka volilna udeležba, glede katere je Janša povedal: “Ko udeležba v neki državi na nacionalnih volitvah, bodisi za parlament, bodisi za predsednika države, pade pod 50 odstotkov, to pomeni, da se postavi vprašaj nad delujočo demokracijo. Udeležba okrog 40 odstotkov je znak za alarm.” Ob tem je opozoril na še hujši problem, ki ga širša javnost ni zaznala, in to je, da je tudi pripravljenost za kandidiranje nizka. “Mi smo vprašali najmanj deset uglednih ljudi, ki bi si jih zagotovo večina Slovenk in Slovencev predstavljala kot predsednika ali pa predsednico vseh Slovencev, ki nimajo neke neposredne politične značke. Vse je to na nek način zanimalo, ampak na koncu se nihče ni za to odločil, ker so se bali medijskega pogroma, bali so se posledic za družino, za bližnje, za poklic in tako naprej.”
Nekateri opažajo, da je ravno desna sredina najbolj pasivna. Janez Janša vidi več razlogov za padec volilne udeležbe. Po njegovem so ljudje izgubili zaupanje v to, da če bodo šli na volitve, da bo to kaj spremenilo, da bomo živeli bolje. “Če človek ne verjame v nek rezultat svojega početja, potem ne bo trošil energije za to,” je izpostavil in pojasnil, da je desna sredina zdaj najbolj razočarana, ob tem, da se je osamosvojitve najbolj veselila. Tisti, ki so osamosvojitvi nasprotovali, so bili nagrajeni in “to je ustvarilo neko situacijo, kjer je prav narobe in narobe prav. In to drastično povečuje apatijo, zbija samozavest ljudem, jih potiska v neko izolacijo, osamo, jemlje voljo, da bi se borili za blaginjo, za boljši jutri.”
Odnos z NSi
Glede odnosa z Novo Slovenijo je Janša dejal, da Nova Slovenija (NSi) gradi svojo samopodobo na nasprotovanju Slovenski demokratski stranki, ne da predlagajo alternativne predloge, ki so drugačni od vladnih, ampak predloge, ki so drugačni od predlogov druge opozicijske stranke in so zato nagrajeni. “Če nekdo kritizira Janeza Janšo ali pa Slovensko demokratsko stranko, to dobi velik odmev. Če pa nekdo predstavi nek predlog zakona v dobro vseh Slovenk in Slovencev, pa je ta odmev bistveno manjši,” je pojasnil Janša.
Arbitražni sporazum: Ta odločba ni konec konflikta
Za arbitražni sporazum Janša meni, da kot vsak takšen akt Slovenjo veže. “Ampak veže tudi Hrvaško. In realizacija te odločbe enostransko ni mogoča. Ta odločba ni konec konflikta, ampak je začetek, ali pa poglabljanje istega konflikta, ki s tem ni bil rešen,” je poudaril in nadaljeval, da nič ne kaže, da bo to možno rešiti v doglednem času. Rešitev, ki jo je prinesla arbitraža, je po mnenju Janeza Janše za Slovenijo slaba. “Mi smo zdaj v absurdni situaciji, ko Hrvaška nasprotuje neki rešitvi, ki je za Hrvaško bistveno boljša, kot je bil sporazum Drnovšek – Račan. Slovenska oblast pa se meče na kolena za to, da bi se uveljavila neka rešitev, ki je bistveno slabša od tiste, ki je bila nekoč že dosežena.”
Slovensko zdravstvo je v neredu
Beseda pa je nanesla tudi na trenutno najbolj izpostavljeno problematiko v Sloveniji, to je zdravstveni sistem. Osnovni problem Janša zaznava v neredu, rešitev pa vidi v vzpostavitvi reda, ki ga v nekaterih bolnišnicah imajo – tam ni čakalnih vrst in izgub. Prepričan je, da si Miro Cerar tega stanja ne želi, ne kot potencialni pacient, ne kot predsednik vlade. “Vprašanje pa je, če je on sposoben ta red narediti,” saj so v oblastnih krogih lobiji, ki jim ta nered ustreza in so hkrati glavna ovira, da se red vzpostavi: “Ker če je nered, se da potem ribariti v kalnem in se da recimo samo iz enega preprostega nakupa žilnih opornic v desetih letih potegniti 200 milijonov evrov.”
Primer Ahmad
V primeru Ahmada so se ponovno pokazala dvojna merila. Krščanska družina iz Sirije, ki se ji je v Sloveniji rodil otrok, je bila izgnana. Janša pravi, da mu je uganka, zakaj je temu levemu aktivizmu tako povšeči eden, nekdo drug, cela družina, pa ne? “Kar mene osebno najbolj moti tukaj, sta dve stvari. Prvič, solidarnost je potrebna, ampak ko gre za solidarnost, so vsi, ki imajo državne funkcije v tej državi, v tem mandatu, prisegli, da bodo delali za blaginjo Slovenije. Se pravi, so najprej na vrsti lastni državljani. Kolikor ostane potenciala v razumnih merah, je prav, da se pomaga tudi drugim. Druga stvar, ki me moti v tem konkretnem primeru, je to, da gre tukaj za posameznika, ki je družino pustil v Siriji, ki je nevarna, ali pa je bila takrat zelo nevarna. In njegova želja ni, da gre domov zdaj, ko so se razmere v Damasku uredile, k svoji družini, ampak terja od Slovenije, od slovenskega delavca, kmeta in upokojenca, da je do njega bolj solidaren kot je on solidaren do svoje lastne družine. In to ni prav,” je dejal Janša.
Ob tem je predsednik SDS podaril, da ustavne obtožbe zoper Cerarja niso vložili zato, ker gre za Ahmada iz Sirije. “Mi smo to ustavno obtožbo vložili zaradi tega, ker je predsednik vlade posegel v nek postopek, ki je bil končan na vseh stopnjah.” Predsednik vlade je javno zapisal, da poziva pristojne organe, se pravi lastno ministrstvo, da prepreči deportacijo, načrtovano za naslednji dan. Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne, ki je hkrati še predsednik odbora za pravosodje v državnem zboru, je lastnoročno zapisal na svojem profilu, da stoji pred azilnim domom zato, da prepreči deportacijo. Se pravi, da prepreči ravnanje nekaterih uradnih organov.
Janša je spomnil na svoj primer iz leta 2014: “Predstavljajte si, da bi takrat dva poslanca naše poslanske skupine prišla k meni v Šentilj, me odpeljala v državni zbor in bi zahtevala, da se sodba ne izvrši. Slovenija bi gorela, kocke bi letele, poslance bi kazensko ovadili, verjetno bili zaprti zaradi tega. Zdaj, ko so to naredili levičarji, pa je to humano dejanje,” je bil zgrožen.
Pranje iranskega denarja v NLB
Naslednji teden bo v Evropskem parlamentu zasedala posebna komisija, ki je namenjena prav preučevanju pranja denarja, obravnavala bo primer pranja iranskega denarja v Novi Ljubljanski banki. Janša pravi, da takšnega primera, kot je pri nas, ni nikjer drugje, kjer se tudi soočajo s pranjem denarja. Vedeli so vsi, storilo se ni nič. Je pa ob tem Janša izpostavil, da je kasneje prebral poročilo Sove, ki ga je ta poslala takratnemu predsedniku vlade, predsedniku države, ne pa tudi predsedniku parlamenta. “Poročilo je zelo konkretno. Sova se je, dokler niso zamenjali direktorja Sove, resno ukvarjala s tem problemom. Potem je gospod Pahor direktorja zamenjal. Ampak, če bi jaz kot predsednik vlade dobil takšno poročilo, v roku dveh ur bi bila sklicana seja Sveta za nacionalno varnost. Ker iz tistega poročila se vidi, da je ogrožena nacionalna varnost, da so ogrožene naše relacije z zavezniki v Natu, s prijatelji v Evropski uniji, stekle bi vse možne preiskave,” je zagotovil.
Za konec nekoliko bolj osebno
Po vsem, kar ga je doletelo, pa prvak SDS še vedno vztraja na svoji poti. Moč mu dajejo družina in podpora ljudi, ki imajo hrbtenico in so že mnogo prestali v življenju. Ključen motiv Janeza Janše za njegovo vztrajnost je to, da ga jezi dejstvo, da se Slovence skuša narediti apatične, nesamozavestne, da se skuša uničiti ta energija, ki je končno dosegla, da smo se osamosvojili, da smo premagali peto najmočnejšo vojsko v Evropi, da smo dosegli mednarodno priznanje pa so še šest mesecev vsi trdili, da Slovenije nikoli ne bodo priznali.
“Glejte, v slovenskem narodu je neka moč, ki mu je omogočila, da je preživel stoletja ali pa tisočletja viharne zgodovine, da se je ohranil z lastnim jezikom, z lastnim potencialom, z lastno kulturo, z lastno identiteto in verjamem, da je zaradi tega pred nami prihodnost, ki si je ne pustimo vzeti. In dokler bom dihal, se bom za to boril,” je sklenil.
B. O.