V včerajšnji Tarči se je v duhu bližanja državnozborskih volitev, ki bodo 3. junija, soočilo sedem predsednikov strank. Med drugim so govorili o sanaciji največje slovenske banke NLB, torej o problematiki, pred katero si mnogi namerno zatiskajo oči. Predsednik SDS Janez Janša je jasno in glasno opozoril, da smo v NLB v zadnjih nekaj desetletjih slovenski davkoplačevalci preko dokapitalizacije in sanacije vložili 4 milijarde evrov. “Z dividendami smo nazaj dobili le 1 milijardo. 3 milijarde evrov pa so bankirji zapravili.”
“Najhujše, kar se nam lahko zgodi, je, da bi čez 5 let še tretjič sanirali NLB z našim denarjem, namesto da bi vlagali v šolstvo, zdravstvo in razvoj, torej v večjo blaginjo ljudi,” je bil jasen Janša.
.@JJansasds: V NLB smo preko dokapitalizacij vložili 4 mrd €. Z dividendami smo nazaj dobili le 1 milijardo. 3 mrd € pa so bankirji zapravili. Najhujše kar se nam lahko zgodi je, da bi čez 5 let še tretjič sanirali NLB, namesto, da bi vlagali v šolstvo, zdravstvo in razvoj. pic.twitter.com/yJv1sGbPph
— Peter Šuhel (@PeterSuhel) April 19, 2018
“Pred kratkim nas je davkoplačevalce presenetila vest, da je NLB plačala 800 tisoč evrov terjatve na podlagi sodbe hrvaških sodišč iz naslova tožbe za prenesene vloge varčevalcev oz. depozitarjev nekdanje podružnice nekdanje Ljubljanske banke Zagreb. Presenetila nas je zato, ker je to plačilo – če je bilo res izvedeno – v nasprotju s slovensko zakonodajo, natančneje z ustavnim zakonom iz leta 1994, v nasprotju z veljavnim mednarodnim sporazumom o nasledstvu, ki ga je sprejela tudi Republika Hrvaška, in v nasprotju z memorandumom iz Mokric, ki je bil podpisan leta 2013 med hrvaško in slovensko vlado, s katerim se je Hrvaška zavezala, da bo zaustavila vse sodne postopke, ki gredo na račun nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu,” je povod za predlagane spremembe ustavnega zakona pred kratkim na tiskovni konferenci pojasnil Janez Janša. Izrazil je začudenje nad odzivom uprave in nadzornikov NLB po objavi vesti, da je prišlo do tega plačila, ter nad izjavami predsednika vlade, ki je nakazoval možnost, da vlada odobri rezervacije NLB za celotne terjatve z obrestmi vred do višine 400 milijonov evrov. Kot je dejal, ne preseneča toliko, “da se na Hrvaškem dogajajo stvari v nasprotju z dogovori in mednarodnimi sporazumi, preseneča pa nas, da v Sloveniji slovenski organi, banka, ki je v 100-odstotni državni lasti, in vlada, ki s to lastnino preko SDH upravlja, upoštevajo sodbo sodišča tuje države, ki je v nasprotju z dvema mednarodnima sporazumoma in v nasprotju z ustavnim zakonom, ki velja v Republiki Sloveniji, se pravi, ki je v nasprotju z mednarodnim in slovenskim pravnim redom”.
Kritika prostovoljnega plačila nezakonite sodbe hrvaškega sodišča
Prav tako pa je Janša v Tarči komentiral kritike predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka in dejal, da so njegove izjave točne, manjka pa samo en stavek – manjka točno to, kar je on očital politiki, ki je bila zadnja tri leta milo rečena pasivna pri tem problemu in to namerno zaradi razlogov, ki jih je navedel predsednik NSi Matej Tonin. “Gospod Brodnjak je ravnal v isti smeri, s tem, ko je prostovoljno plačal nezakonito sodbo hrvaškega sodišča, ki je ne bi smel. Tudi to njegovo ravnanje je preprečilo sanacijo razmer v banki.”
N. Ž.