“Dve lisici bosta poskrbeli, da v kokošnjaku ne bo več zmanjkovalo kur,” se je Janša odzval na skupno predvolilno potezo ljubljanskega šerifa Jankovića in zdravstvenega ministra Bešića Loredana glede reševanja ljubljanskega zdravstva. Prestolnica bo njun poskusni zajček, zatem pa bi patent razširila na celotno Slovenijo.
Kar 15 tisoč meščanov Ljubljane ostaja brez opredeljenega zdravnika. V letu 2021 je naš največji zdravstveni dom, Zdravstveni dom Ljubljana (ZD Ljubljana), zapustilo kar 11 zdravnikov, letos pa že 22. Nekateri so se upokojili, spet drugi odšli drugam, kjer lahko delajo pod boljšimi pogoji. Zaposlilo pa se jih je samo 15, potrebnih bi jih bilo še najmanj 12, poroča Žurnal24.
Županu Zoranu Jankoviću v skoraj dveh desetletjih županovanja (župan je že vse od leta 2006) tega perečega področja ni uspelo urediti, sedaj pa bi zatečeno stanje na hitro “krpal” tik pred lokalnimi volitvami. Jankovića je očitno zaskrbelo, saj se s to problematiko namerava resno spopasti protikandidat Aleš Primc. Več tukaj. Kot še poroča Žurnal24, sta o problematiki pomanjkanja zdravnikov v Ljubljani včeraj spregovorila prav Janković in zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.
(Opomba: gre za očitno piar potezo ministra, ki se zadnje čase spopada z resnimi težavami v lastnih vrstah. Več tukaj). Pred novinarji sta sklenila pisni dogovor, ki se nanaša na način zagotavljanja zdravstvenega varstva v “najlepšem mestu”. Najprej naj bi vstopil v delovanje dogovor med UKC Ljubljana in ZD Ljubljana. V skladu z dogovorom naj bi nujno medicinsko pomoč iz ZD Ljubljana prenesli na UKC Ljubljana. Nato pa bi si zdravstveno ministrstvo prizadevalo za večji uvoz tujcev, kar bi pokrilo kadrovski primanjkljaj.
Govora je bilo tudi o regionalizaciji izvajanja NMP ter primarnega zdravstva. Bešič Loredan je ob tem izpostavil, da ima dogovor časovnice in obveznosti. Zdravniki naj bi sicer še naprej opravljali dežurno službo, tudi koncesionarji. “Maršal Zoki” je še pojasnil, da je v pogodbah s 113 koncesionarji navedena dolžnost – opravljanje dežurne službe. Janković: “Decembra bodo dobili poziv, da če tega ne bodo storili, bodo s 1. januarjem izgubili koncesijo,” je neizprosen.
Najprej se namerava problematiko reševati začasno, pozneje pa bi se lahko povečalo število zdravnikov. Rešitev bi lahko bila (tako meni Janković) večje število študentov na obeh medicinskih fakultetah v Sloveniji. Šerif je omenil tudi možnost uvedbe dodatne štipendije, če bi postali v ZD Ljubljana zdravniki družinske medicine. Ljubljanski župan pa ceni ministrov pogum za reševanje problematike. Je pa navedel še en problem – 30 tisoč posameznikov, ki imajo zdravnika v prestolnici, nimajo pa stalnega naslova.
Mačehovski odnos do slovenščine: minister bi popuščal pri znanju jezika?
Kar štiri tisoč pacientov pa trenutno prebiva na tujem. Minister naj bi preučil možnost, da bi se selitve pacientov dogajale znotraj regij, ne pa z enega na drugi konec države, kot je to trenutno. Pred tremi leti se je problematiko skušalo reševati tudi z iskanjem zdravniškega kadra na območju bivše skupne države. V preteklosti je ta interes še obstajal, je pa do danes splahnel, še meni šerif. Razlika v plačilu je namreč premajhna. Druga težava so najemniška stanovanja. Bešič Loredan pa bo razmislil o nižanju standardov na področju znanja slovenščine.
Ta nivo naj bi bil trenutno precej visok. Janković je sicer prepričan, da bi nam to prineslo nove zdravnike. Za konec sta se dotaknila tudi potrebe po zagotavljanju ustrezne zdravstvene infrastrukture. Jankovićeva želja “za Dedka mraza” sta tudi nov ZD Jarše in novi ZD na Metelkovi, kjer obstajajo težave z odvisniki. Izpostavil je, da imajo odvisniki isti vhod kot preostali pacienti. V prestolnici je sicer 700 odvisnikov, od tega 200 iz Kamnika in Domžal. Politika upata, da bo njuna dobra praksa uveljavljena tudi drugod po Sloveniji, saj se tudi drugod po državi soočajo s pomanjkanje zdravnikov.
Domen Mezeg