“V Sloveniji danes skoraj ni medija ali “strokovnjaka”, ki ne bi papagajsko ponavljal, da povsod po svetu sodnike imenuje predsednik države. In da je sedanji način imenovanja po slovenski ustavi, ko sodnike voli državni zbor in ki ga želi koalicija strank Nova Slovenija, Levica, SD in Gibanje Svoboda spremeniti, ostanek skupščinskega sistema”, izpostavlja prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša in dodaja, da gre tukaj za laži in zavajanja ter da še daleč ni tako.
Vladajoča koalicija se skupaj z Novo Slovenijo, katere sodelovanje pri glasovanju je nujno za doseganje ustavnih sprememb, zavzema za to, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil državni zbor, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon.
Lažejo in zavajajo
Nekdanji večkratni premier Janez Janša izpostavlja, da nedvomno ni verjeti navedbam, da je povsod po svetu v domeni predsednika države, da imenuje sodnike. “Še zdaleč ne. Lažejo vam in vas zavajajo.” Kot pravi Janša, že kratek sprehod po svetovnem spletu pove, da je v različnih demokratičnih državah imenovanje sodnikov zelo različno urejeno. “Na mednarodnih lestvicah, ki merijo, kako posamezna država ščiti človekove pravice svojih državljanov, je na prvem mestu Danska. Sledi ji Švedska, tretja je Norveška. Od vseh treh držav na vrhu lestvice edino na Norveškem sodnike na koncu dolgega in javnega postopka formalno imenuje kralj. Na Danskem jih imenuje vlada oziroma minister za pravosodje, enako na Švedskem,” je ob tem pojasnil.
Skupni imenovalec naštetih postopkov za imenovanje sodnikov sta preglednost in meritokracija
Ker se pri nas zelo radi zgledujemo po Švici in/ali Nemčiji, je zanimivo pogledati tudi, kako imajo imenovanje sodnikov urejeno tam. V Švici so besedah Janše zvezni sodniki predlagani s strani pravosodnega odbora, izvoljeni pa so s strani Združene zvezne skupščine (nacionalnega sveta in sveta države). Poleg tega, da imajo sodniki 6-letni mandat, ni v veljavi časovnih omejitev pri ponovnih izvolitvah. “V kantonu Zürich so sodniki okrožnega sodišča izvoljeni s strani ljudstva, sodniki na višjem in gospodarskem sodišču pa s strani kantonskega parlamenta,” je izpostavil in dodal, da podobna ureditev velja v tudi v drugih kantonih.
Vlade 16 zveznih držav so po besedah Janše tiste, ki v Nemčiji imenujejo sodnike na vseh stopnjah razen na zvezni ravni. “Skupni imenovalec naštetih postopkov za imenovanje sodnikov sta preglednost in meritokracija,” izpostavlja in pojasnjuje, da to pomeni, da se ne morejo primeriti imenovanja, kot smo jim priča pri nas, “ko se v času levičarskih vlad celo za vrhovne sodnike predlaga in imenuje kandidate brez enega samega dneva sodne prakse ali javno znane kršitelje človekovih pravic iz totalitarnega režima”.
Kot je še spomnil, so v letih, ko v hramu demokracije tranzicijska levica ni imela večine, o takšnih kandidatih lahko javno razpravljali in nekatere nato tudi zavrnili. “Nekateri pa zaradi bojazni pred javnim postopkom in morebitno zavrnitvijo niti predlagani niso bili”.
Sicer pa je zanimivo, da so celo predstavniki sodstva na javni tribuni, ki jo je pripravila Zveza društev pravnikov Slovenije, kritični do spremembe ustave v zvezi z imenovanjem sodnikov (več o tem tukaj). Nekdanji ustavni sodnik in aktualni vrhovni sodnik Jan Zobec je med drugim izrazil prepričanje, da se bo sodstvo s tem še bolj zaprlo, postalo še bolj netransparentno, hkrati pa se bo izničila vsaka kontrola javnosti (več o tem tukaj).
Ž. N.