Medtem ko Golobova vlada vztrajno nadaljuje s prepričevanjem ljudi, da je njihova košarica vedno cenejša, je dejansko stanje precej drugačno. Tako je potrdil Statistični urad RS in enako potrjujejo nerazumni računu ljudi, ko grejo v trgovino. Znesek na računu, ki smo ga prejeli, vas bo šokiral, v kolikšni meri Golobova vlada govori resnico, pa presodite sami.
“Kako se lahko artikel podraži za kar 285 odstotkov?” se sprašuje naš bralec, ki nam je posredoval dva računa za nakup živil v kratkem časovnem razmiku in dodal, da je želel samo povedati, “kako se Golobova košarica ceni”!.
Vlada Roberta Goloba nadaljuje s prepričevanjem ljudi, da je njihova košarica vedno cenejša. Državna sekretarka na ministrstvu Eva Knez je celo pohvalila namen projekta, češ da se je cena košarice močno znižala. Na vladni spletni strani so zapisali, da se je “povprečna vrednost ponovno znižala, ta znaša 20,43 evra, in da je »najcenejša osnovna košarica 15 osnovnih skupin živil pri tokratnem popisu na voljo pri trgovcih Hofer, Lidl in Merkator”, vendar računa, ki smo ju prejeli v uredništvo, ne kažeta cenitve, kvečjemu nerazumno podražitev določenega izdelka.
Ne le, da gre za zavajanje vlade, gre celo za žalitev vseh državljanov in državljank, ki hodijo po nakupih in sami vidijo, da trditve vlade ne držijo.
In ker se cene tako “drastično znižujejo” zaradi spremljanja košarice, je vlada sprejela odločitev, da bo nadaljevala s fizičnim spremljanjem cen 15 osnovnih skupin živil tudi v letu 2024. Tudi Robert Golob je izjavil, da so se za “skoraj 25 odstotkov od septembra cene spremljanih živil znižale”. Pri tem se lahko upravičeno vprašamo, ali je v zadnjem času sploh vstopil v kakšno živilsko trgovino.
K inflaciji prispevala prav podražitev hrane
Resničnost pa je seveda drugačna. Življenjske potrebščine so se novembra na letni ravni v povprečju podražile za 4,9 odstotka, na mesečni pa pocenile za 1 odstotek. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 6,2 odstotka), k mesečni deflaciji pa cenejša električna energija (za 18,8 odstotka), poroča SURS. Inflacija je letos v primerjavi z lanskim letom sicer nižja, a se Slovenija ne more pohvaliti, saj je še vedno občutno nad povprečjem območja evra. Letna rast cen v naši državi, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra namreč kar 6,6-odstotna, neharmonizirana inflacija pa je znašala 6,9 odstotka. Višjo inflacijo sta po Eurostatovih podatkih imeli le še Slovaška (7,8 odstotka) in Hrvaška (6,7 odstotka).
T. B.