“Raje sem šel na prireditve, na katerih smo praznovali. Niti ena občinska proslava v kateri koli slovenski občini ob dnevu državnosti ni bila posvečena podnebnim spremembam in Nelsonu Mandeli. Govorile so o Sloveniji in Slovencih,” je v ponedeljkovi oddaji Arena izpostavil nekdanji premier in predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Dal je vedeti, da ne ve, zakaj bi šel na podnebno prireditev, na kateri nastopajo ljudje, ki so se javno hvalili, da so glasovali proti samostojni Sloveniji, potem pa na odru pojejo Moja dežela. “Gre za provokacijo, ki ni slučajna,” je prepričan.
V ponedeljkovi oddaji Arena, kjer sta poleg Janeza Janše kot gosta nastopila tudi Jelko Kacin in Lojze Peterle, so spomnili na čas, ko je jugoslovanska vojska zasedla mejne prehode. “Istočasno, ko smo se mi pripravljali na slovesno razglasitev, so šli tanki reškega korpusa, ki je bil na žalost pod poveljstvom Slovenca, generala Čada, na mejne prehode na Primorskem. On je bil tako zagret, da je ukaz, ki ga je dobil iz Beograda, skušal izpolniti še prej, kot so rekli, naj to naredi”, je izpostavil Janša in spomnil, da so bili Vipavci v Vipavski dolini prvi, ki so se temu uprli. Domačini so goloroki zaustavili oklepne kolone agresorske JLA.
Na vprašanje, kako gleda na čas vojne in samo trajanje, je povedal, da je trajalo kratko ali dolgo. “Kakor za koga. Prva žrtev ni padla 27. junija, ampak maja. To je bil Josef Šimčik v Mariboru. Takrat je prišlo do prvega neposrednega merjenja moči prek puškinih cevi.” Povedal je, da so na srečo nekaj tednov pred temi dogodki v Pekrah sprejeli smernice za obrambo, ustanovljena je bila koordinacijska skupina za pripravo oziroma usklajevanje oboroženega in civilnega odpora. Ta skupina je bila po njegovih besedah aktivirana v času pekrskih dogodkov, 23. maja 1991, in od takrat je operativno delovala. “Bili so ljudje, ki so v štabu spremljali dogodke.”
Prva je silo uporabila JLA
“Ko smo razglasili samostojno državo, ne samo, da smo vedeli, da se bo nekaj zgodilo, že prej se je začelo dogajati. Na to smo bili pripravljeni. Tudi način izvedbe prevzema realne oblasti je potekal na srečo po naših načrtih. Pravijo, da so običajno v vsaki vojni žrtev načrti. Tudi pri nas je bilo marsikaj, kar se je zgodilo v dobrem smislu posledica samoiniciativnosti poveljnikov, lokalnih oblasti,” je pojasnil Janša in poudaril, da je Slovenija takrat delovala kot organizem, kjer se vsak trudi, da bo nekaj prispeval k obrambi. Po njegovih besedah je bil ključni del načrta osamosvojitve, da se efektivno realno oblast tam, kjer se jo je dalo, prevzame, ne da bi mi koga napadli. “Za to smo sprejeli tudi vse potrebne akte v slovenski skupščini. Zaradi strateškega presenečenja smo kontrolo letenja, mejne prehode in zvezne institucije prevzeli brez strela. Prva je silo uporabila JLA”. Po njegovih besedah je bilo to zelo pomembno, nenazadnje za tisoč tujih novinarskih ekip, ki so bile tukaj.
Kritike danes tudi z leve strani so, da si Janša prisvaja osamosvojitev, da je to njegov piar. Na vprašanje, kdo so bili slovenski osamosvojitelji, je Janša pojasnil, da smo v najširšem smislu to vsi, ki smo na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo. “Takrat smo si napisali sodbo sami. Plebiscit je bil ukaz celotni slovenski politiki, da v šestih mesecih voljo ljudstva uresniči. To smo naredili vsak na svojem mestu, je pa res, da tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, pri tem s srcem niso sodelovali in so bili pripravljeni na oba scenarija.” Ob tem je Janša spomnil na govor predsednika takratnega Predsedstva Milana Kučana na seji skupščine, kjer je ta govoril o tem, da je potrebno takoj, ko razglasimo samostojno državo, ponuditi ostalim jugoslovanskim narodom povezavo v novo jugoslovansko skupnost in je naštel štiri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za to, da bomo šli Slovenci takoj z njimi v to povezavo. “Tukaj se je računalo, da bomo mi razglasili samostojno Slovenijo in da efektivne oblasti ne bomo mogli prevzeti. Jugoslovanska armada nas bo zaprla v ta okvir in čez nekaj tednov bo edina realna opcija, ki bo sama po sebi umevna ta, da se ponovno pogovarjamo o neki novi Jugoslaviji. To je bilo uradno rečeno na tej seji,” je spomnil.
Kučan je edini, ki ima zaradi t. i. zaslug pri osamosvojitvi dodatek k pokojnini okrog 5 tisoč evrov
Na vprašanje, ali so komunisti sprevideli dobrobit usode slovenskega naroda, ko govorimo o sestopu oblasti ali so bili vanj prisiljeni, je Janša pojasnil, da je bil ta sestop z oblasti načrtovan in planiran. “Odločitev je padla takrat, ko smo imeli zadnji kongres, vmes so pa v Romuniji ustrelili Ceaușescuja, naenkrat so bile možne večstrankarske volitve. Je pa potrebno odkrito priznati, da je veliko takratnih pripadnikov te stranke, ko je šlo zares, jaz sem sam postal sekretar za obrambo v resorju, iskreno sodelovalo pri obrambi Slovenije,” je dejal in dodal, da nekateri pač niso. Kar se tiče očitkov o prilaščanju zaslug, je povedal, da je zanimivo, da jih najpogosteje izreka oseba, ki ima edina izredno pokojnino zaradi teh zaslug. “Milan Kučan je edini, ki ima zaradi t. i. zaslug pri osamosvojitvi dodatek k pokojnini okrog 5 tisoč evrov.”
26. junija 1991 je Slovenija spustila jugoslovansko zastavo in dvignila slovensko. Ker je Janša dejal, da spet dvigamo jugoslovansko zastavo v simboličnem smislu, je glede tega pojasnil, da si tega ni izmislil sam. “Mahajo z jugoslovansko zastavo praktično na vseh prireditvah Levice ali pa kvazi levice. Včasih je tam zelo težko najti slovensko zastavo. To se ne dogaja samo v neki domišljiji,” je bil jasen. Mimogrede je tudi omenil, da je bilo ob 32. obletnici, rojstnem dnevu slovenske države, po Sloveniji veliko proslav. Nekaj sto najmanj. “Po moje ni občine, ki ne bi imela ob dnevu državnosti neke občinske prireditve v čas rojstnega dne slovenske države razen glavnega mesta. Odkar je tukaj župan Zoran Janković, tukaj nikoli nismo imeli proslave. Pravijo, da je državna proslava tako ali tako v Ljubljani, ampak glejte, to ni občinska proslava,” je izpostavil.
Janša je povedal, da je raje sam šel na prireditve, na katerih so praznovali. “Niti ena občinska proslava v kateri koli slovenski občini, bilo jih je na stotine, ob dnevu državnosti ni bila posvečena podnebnim spremembam in Nelsonu Mandeli. Govorile so o Sloveniji in Slovencih. O tem, kaj je bilo, kaj si želimo za prihodnje rodove.” Pravi, da ne ve, zakaj bi šel na podnebno prireditev, na kateri nastopajo ljudje, ki so se javno hvalili, da so glasovali proti samostojni Sloveniji, potem pa na odru pojejo Moja dežela. “Gre za provokacijo, ki ni slučajna,” je prepričan.
O kanalu C0 ni bilo niti besede
Tema osrednje slovenske državne proslave v soboto so bile podnebne spremembe, ekologija. Seveda je potrebno po mnenju Janše skrbeti za čisto okolje, ampak predsednica je posvetila večino svojega govora tej temi, nastopali so tuji gostje, pelo se je o tem sredi Ljubljane, kjer se gradi kanal C0. Slednji pa ni bil niti omenjen. “Prav je, da nas skrbi za šimpanze v Afriki, mislim pa, da če se državno proslavo posveti tej temi, bi bilo prav, da se nekaj reče tudi o čisti pitni vodi, ki smo jo z velikim pompom zapisali v Ustavo RS,” je poudaril.
Glede delitve, ko gre za dan državnosti, ko gre za nastanek Slovenije, Janša vidi bistveno manj delitev, kot se jih prikazuje. “Kot že rečeno v Sloveniji je bilo na stotine proslav, ampak delitve so se delale samo zaradi te provokacije na državni proslavi kot praktično vedno, ko ima levica vlado.” Kar se tiče interpelacije proti ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, je povedal, da je to eno tako dejanje iz obupa, ker ne vedo več, kaj narediti glede na to, da so se v zdravstvu navkljub obljubam, stotinam milijonov, ki so jih že oni zagotovili za investicije v zdravstvu, pa tudi ta vlada, ki je dala milijone za skrajšanje čakalnih vrst, čakalne vrste povečale za 40 odstotkov. “Ljudje bežijo iz javnega zdravstva. Tisti, ki najbolj govorijo o tem, da je treba okrepiti javno zdravstvo z ministrom na čelu, sprejemajo ukrepe, s katerimi se to javno zdravstvo ruši. Sto tisoče ljudi v Sloveniji, še posebej tistih starejših, bolj ranljivih, dejansko nima dostopa do zdravstvene oskrbe v realnem času. Zato je ta interpelacija. S tem pomagamo vladi, da nekaj naredi,” sklene Janša.
Ana Horvat