Janša za European Conservative: “Golobovo katastrofo smo pričakovali in jo tudi napovedali”

Datum:

“To katastrofo smo pričakovali in jo jasno napovedali. Velika večina Golobovih volivcev pa je ni pričakovala. Zavedeni so bili s pristranskim poročanjem osrednjih medijev, ki so ‘stranko Svoboda’ prikazovali kot rešitev za vse njihove težave. Od tod tudi drastičen upad podpore tej stranki, ki je v letu dni izgubila dve tretjini volilne podpore.”

                   

Janeza Janšo, disidenta ob koncu komunističnega obdobja, je preganjal slovenski režim. Po prvih svobodnih volitvah leta 1990 je postal obrambni minister in kot tak poveljnik Slovenske vojske med osamosvojitveno vojno leta 1991. Janez Janša je bil trikrat predsednik slovenske vlade in je bil v drugi polovici leta 2021 tudi predsednik Evropske unije. Trenutno vodi Slovensko demokratsko stranko (SDS).

V času vlade ste imeli dobre odnose z Viktorjem Orbánom, zato ste bili pogosto deležni medijskih napadov in očitkov, da želite “orbanizirati” Slovenijo. Zakaj obstaja toliko strahu in stigmatizacije konservativnih vlad?

Levičarji napadajo konservativce, ker želijo razstaviti temeljne vrednote, na katerih je zgrajena zahodna civilizacija: družino, narod, vero, svobodo izražanja, izvoljeno vladanje itd. Konservativci zagovarjamo te vrednote, zato smo njihova logična tarča.

Vlada Roberta Goloba je naredila tisto, česar vaša vlada ni – preganja disidentske medije. Kje so tisti, ki so zahtevali uveljavitev pravne države v Sloveniji?

Ne le da so se skrili, ampak večinoma odkrito podpirajo ukrepe levičarske Golobove vlade za zatiranje svobode izražanja v Sloveniji. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jurova je med odločanjem o zakonu o nacionalni televiziji obiskala slovensko ustavno sodišče. Po njenem obisku je sodišče spremenilo svojo odločitev in preklicalo zadržanje zakona, s čimer je slovensko nacionalno TV popolnoma podredilo slovenski levici.

Pod Golobovo vlado je slovensko gospodarstvo močno nazadovalo, zdravstveni sistem se je sesul, negotovost se je povečala, pritok nezakonitih priseljencev pa je skokovito narasel. Ste pričakovali tako katastrofalno slabo upravljanje levice? Se vam zdi, da se marsikateri Slovenec zaradi poti Golobove vlade počuti izigranega?

To katastrofo smo pričakovali in jo jasno napovedali. Velika večina Golobovih volivcev pa je ni pričakovala. Zavedeni so bili s pristranskim poročanjem osrednjih medijev, ki so stranko ‘Svoboda’ prikazovali kot rešitev za vse njihove težave. Od tod tudi drastičen upad podpore tej stranki, ki je v letu dni izgubila dve tretjini volilne podpore.

Kaj menite o tem, kar se je v Bruslju zgodilo s poskusom odpovedi konservativne konference?

Nedavni poskus prepovedi konservativne konference v Bruslju je zlovešče opozorilo. Tisti, ki smo del svojega življenja preživeli v enopartijskem totalitarnem režimu, dobro vemo, kam to vodi. Takoj ko nekomu uspe zatreti svobodo govora, dobi absolutno oblast. Medtem ko vse druge pravice, svoboščine in institucije morda obstajajo na papirju, brez svobode izražanja ni ne prave svobode ne demokracije, še manj poštenih volitev. Obstaja samo diktatura – ne glede na to, kako se imenuje. Od vseh vplivnih globalnih družbenih omrežij, ki danes predstavljajo osrednji javni prostor človeštva, glavno agoro, je le še eno ostalo brez neposredne cenzure. Smo zelo blizu roba, zato je boj za svobodo govora temeljna točka spora, kjer se bo odločalo o uspehu ali neuspehu obrambe Zahoda.

Omejitve svobode izražanja je bilo vedno najlažje opravičiti v času vojne. Vojna je lahko vedno tako vzrok kot izgovor za mnoge nujne ali nepotrebne omejitve; zato levica rada zlorablja ta koncept – na primer z napovedjo vojne globalnemu segrevanju ali, še bolj transparentno, s kampanjo proti sovražnemu govoru, v kateri se za sovraštvo razglaša vse, kar razgalja levičarsko paradigmo. V tem umetno ustvarjenem vojnem stanju pa sta pred kratkim izbruhnili dve pravi vojni. Ruska agresija na Ukrajino in Hamasovi teroristični napadi na Izrael so sami po sebi vredni obsojanja in obsodbe. Cena, plačana z mrtvimi, ujetimi in uničenimi življenji več deset milijonov ljudi, je grozljiva. Žrtve si zaslužijo pomoč in podporo. Obe vojni obenem predstavljata dodaten alibi tistim, ki želijo omejiti in izničiti svobodo govora. To dejstvo je preprosto treba priznati.

Ena od najpomembnejših sprememb v Golobovi politiki je bilo stališče do Ukrajine, kar ni presenetljivo, če upoštevamo simpatije, ki jih do Putina gojijo številni politiki na levici. Kako vidite situacijo kot eden izmed voditeljev, ki je najbolj zavezan podpori Ukrajini? Je v Evropi še dovolj vodstva, ki bi Ukrajini pomagalo z dejanji in ne z besedami?

Slovenska levica je tradicionalno protokomunistična in proruska. Med našim obiskom v Kijevu marca 2022 so njihovi predstavniki trdili, da sta za vojno krivi obe strani in da bi morali evropski voditelji namesto Kijeva obiskati Moskvo. Z redkimi izjemami nihče ni vrnil odlikovanj in medalj, ki jih je prejel od Putina. Ker ne želijo pritegniti prevelike pozornosti svetovne javnosti, v Bruslju govorijo z besedami, ki podpirajo Ukrajino, nič resnega pa ne naredijo za podporo Ukrajini. Preštejte na primer njihove izjave v podporo Palestini in v podporo Ukrajini ter ju primerjajte.

Na žalost je tako pri večini politik EU – bombastične besede, a premalo najpotrebnejše pomoči v sodobnem orožju in opremi. Čakajo, da se Ukrajina izčrpa, privoli v prekinitev ognja in nato počasi obnovi stare dogovore s Putinom. Če bi Ukrajina poleti 2022 prejela zadostno pomoč v orožju iz skladišč nekaterih držav članic Nata, bi lahko ob takratni slabi pripravljenosti ruske vojske osvobodila večji del svojega ozemlja. Žal se to ni zgodilo in danes je situacija veliko težja. Žal Zahodu v nevarni krizi na ključnih položajih primanjkuje voditeljev, sposobnih strateškega razmišljanja. Čas zelo spominja na drugo polovico tridesetih let prejšnjega stoletja. Poznamo ceno.

Nekoč ste mi rekli, da zgodovinska sprava v Sloveniji ni mogoča, ker potomci komunističnih krvnikov ne odpuščajo žrtvam. Ali želi sedanja oblast izbrisati spomin na zločine komunističnega režima?

Lani so ukinili dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kaj takega se ni zgodilo še nikjer. Retorika velikega dela slovenske levice je v zadnjem desetletju in pol postala izjemno bojevita. Paradoksalno je, da se je stanje od vstopa v EU močno poslabšalo. Javno trdijo, da je bilo žrtev komunistične revolucije premalo. Na njihovih shodih je moč videti na stotine transparentov z neposrednimi grožnjami s smrtjo. Objavljajo knjige in brošure, v katerih kristjane in konservativne politike ter stranke imenujejo za umazanijo in škodljivce. Hkrati pa konservativne glasove razglašajo za sovražni govor.

Vse kaže na to, da bo parlament, ki bo izvoljen na naslednjih evropskih volitvah, bolj desen. Vaša stranka pripada EPP. Menite, da je mogoče, da bi EPP, ECR in celo ID v Evropi sodelovali proti politiki levice?

Realno gledano lahko pričakujemo, da v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta ne bo več večine za potrjevanje destruktivnih levičarskih politik, kot se je to dogajalo v zadnjih dveh mandatih. Več zdrave pameti bo predvsem v EPP. Ni pa gotovo, ali bo dovolj glasov za korenite spremembe, potrebne za vrnitev k avtentičnemu konceptu EU, kot so si ga zamislili ustanovni očetje EU, in za izgradnjo unije, ki bo varovala našo civilizacijo, njene temeljne vrednote, da bi lahko na tej podlagi omogočili mir in blaginjo na naši celini. Ključni bosta dve sporni točki.

Prvič – varovanje svobode govora in demografija, vključno z varovanjem naših meja pred nezakonitimi migracijami ter zamenjavami prebivalstva in kulture. Poenostavljeno povedano – gre za ohranitev ali degradacijo našega načina življenja. Nič ne spremeni navad, običajev, kulture in identitete države tako korenito kot zamenjava prebivalstva.

Radikalne, progresivne, levoliberalne, socialistične paradigme se zavzemajo za čim bolj liberalen odnos do nezakonitih migracij – politiko tako imenovanih odprtih meja, ker želijo spodkopati vrednotne temelje zahodne civilizacije. To ni nič novega. To je že dolgo zapisano v Komunističnem manifestu, učbenikih kulturnega marksizma, zdaj pa tudi v lekcijah tako imenovane prebujenske ideologije.

Posledično tudi neposredno računajo na nove volivce oziroma simpatizerje. V Sloveniji je nova levičarska vlada pred dvema letoma kot enega svojih prvih ukrepov ukinila državni urad za demografijo in začela z razgradnjo ograje na meji z Balkanom, ki so jo sami postavili leta 2015. Denar in kadre so prerazporejali iz demografskega urada na urad za migracije. Radikalni levičarski premier je celo večkrat izjavil, da je treba formalno izenačiti ilegalne in legalne migracije. Posledica teh dejanj in pozivov je podvojen pritisk ilegalnih migrantov, ki v Slovenijo prihajajo po balkanski poti. Druga posledica je podaljšan in ponovno uveden nadzor na mejah z Italijo in Avstrijo. Levičarska slovenska vlada je zaradi pritiska javnosti uvedla mejni nadzor s sosednjo Hrvaško, kjer absurdno nadzoruje legalne prehode meje in povzroča velike prometne zastoje. Nekaj metrov stran nezakoniti migranti vstopijo v Slovenijo brez dokumentov, nato pa jih slovenska policija vozi v prepolne migrantske centre.

To je nasprotje tega, kar je storila vaša vlada …

Da, ker se konservativci zavzemajo za strogo ločevanje zakonitih in nezakonitih migracij ter s tem povezano varnost naših meja. S tem ne branimo samo svojih ozemelj, temveč tudi naše vrednote in način življenja. Človek je pripravljen braniti in ohranjati tisto, kar ceni. Levičarji so vedno želeli spodkopati vrednotne temelje zahodne civilizacije, nezakonite migracije ali politike odprtih meja pa so njihovo orodje. Uspešni pa so lahko le, če dobro skrivajo svoje prave namene. Zato je svoboda govora trenutno na udaru levičarskih totalitaristov vseh vrst. V človeški naravi je želja po varnosti, stabilnosti in predvidljivosti – želja po suverenosti, kjer lahko sam odloča o svojem načinu življenja. Zato levica skriva svoje namere. Pogosto jih javno pripisujejo konservativcem in jih navzven obsojajo. Hkrati jih zavijajo v lepo zveneče fraze o enakosti, solidarnosti, humanosti in bratstvu. To je namenjeno predvsem mladim volivcem. Ob tem se poslužujejo najrazličnejših trikov, da odvrnejo pozornost od bistva svojih namenov. In pri tem so zelo uspešni, ker so prvi pograbili orodja, s katerimi vplivajo na oblikovanje vrednotnega sistema v človeku. Politični boj na prihajajočih volitvah v Evropski parlament dobesedno predstavlja boj za Evropo. Izid je negotov, vendar je za še tako nujne popravke smeri potrebno sodelovanje konservativcev oziroma, bolje rečeno, moč zdrave pameti.

Vir: https://europeanconservative.com/articles/interviews/the-fight-for-freedom-of-speech-is-where-the-success-or-failure-of-the-defense-of-the-west-will-be-decided-an-interview-with-janez-jansa/

Kulturni marksizem

Sorodno

Zadnji prispevki

[Foto] Zakaj župan Janković spreminja predpise za Magnifica

Glasbeno-politična naveza Roberta Pešuta - Magnifica in ljubljanskega župana...

Prehranski poznavalec: “Svojega otroka ne bi nikdar hranil na veganski način!”

"Če izstopim iz kože trenerja in nekoga, ki ljudem...

Pred 33 leti smo uspeli izbojevati zgodovinski cilj samostojne Slovenije

V zgodovini vsakega državotvornega naroda obstaja čas, ki je...

Milei, ekonomski genij: Socialistično luknjo po 30 letih rešil inflacije

Argentinski libertarni predsednik Javier Milei je dosegel pomemben mejnik,...